Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Andreja Kramer. LOGISTIČNI SISTEM ZBIRANJA ODPADNIH JEDILNIH OLJ diplomsko delo. Celje, junij 2010.

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Andreja Kramer. LOGISTIČNI SISTEM ZBIRANJA ODPADNIH JEDILNIH OLJ diplomsko delo. Mentor: red. prof. dr. Saša Glaţar. Celje, junij 2010.

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Andreja Kramer, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20000606, sem avtorica diplomskega dela: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu; • se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; • se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; • je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala prof. Marjanca Šoško.. V Celju, dne _____________. Podpis avtorice:___________________.

ZAHVALA. Ob zaključku študija na Fakulteti za logistiko bi se rada zahvalila vsem, ki ste kakor koli pripomogli pri mojem šolanju, diplomskem delu in osebni rasti. Rada bi se zahvalila svojemu mentorju profesorju dr. Sašu Glažarju, da me je z veseljem sprejel pod svoje mentorstvo in usmerjal v pravo smer. Zahvaljujem se tudi Agenciji RS za okolje za posredovane podatke za diplomsko delo ter dr. Viktorju Jejčiču in dr. Bredi Kregl za poslane članke na temo biodizla. Najlepša hvala moji najbolj prikupni, najlepši pridobitvi v mojem življenju, ki je močno vplivala na moje izobraževanje in trdo delo in mi dajala moč, da sem dokončala redni študij. Hvala moji hčerki Nikiti! Posebna zahvala pa velja moji mami Danici Bogolin. »Hvala mama, da si me sprejela takšno kot sem, v vseh mojih vzponih in padcih si verjela vame, me optimistično vzpodbujala, prenašala moje muhe ter mi nesebično pomagala, ko sem te najbolj potrebovala, še posebej z varstvom vnukinje.« Posebna zahvala gre tudi moji prijateljici Mery Calvino, za vso motivacijo, prispevke in podporo v času študija. Hvala, ker ste verjeli vame in z razumevanjem spremljali mojo dosedanjo rast. Ne bi bila to, kar sem, in diplomsko delo ne bi bilo to, kar je, pa naj je še tako skromno. Brez vaše ljubezni in podpore ne bi uspela. Hvala vsem!.

LOGISTIČNI SISTEM ZBIRANJA ODPADNIH JEDILNIH OLJ V Sloveniji se lahko odpadno jedilno olje prinese na zbirališča ali pa se ga odlaga v ekološke zabojnike na različnih lokacijah. Zbiranje odpadnega olja poteka na način, ki je za potrošnika manj primeren, in sicer dvakrat ali celo samo enkrat na leto in poteka hkrati z zbiranjem nevarnih in kosovnih odpadkov. Torej ni organiziranega in učinkovitega zbiranja. V podjetju Kostak, d. d., poteka zbiranje odpadnega jedilnega olja samo po gostinskih obratih, šolah in vrtcih. Obstoječemu sistemu zbiranja odpadnih jedilnih olj bi zbiranje potekalo še po novem sistemu. S tem bi se količina zbranih odpadnih jedilnih olj še povečala. Odpadna olja sodijo med sekundarne snovi in goriva. Še vedno so dobrina in imajo svojo trţno vrednost. Njihove lastnosti omogočajo predelavo v biodizel. Zbiranje odpadnih jedilnih olj ter njihova predelava v biodizel lahko postaneta novi trţni niši za podjetje Kostak, d. d. Ključne besede: Kostak, d. d., odpadna jedilna olja, zbiranje odpadnega jedilnega olja, biodizel.. LOGISTIC SYSTEM FOR WASTE COOKING OIL COLLECTING In Slovenia, waste cooking oil can be brought to collecting place or be delivered to ecocontainer which stands on various locations. Collecting of waste oil is now made in a way that is less suitable for the consumer, twice or even once a year and concurrently with the collecting of hazardous and bulky waste. So we can not talk about organized and efficient collecting. Currently in the company Kostak, d. d., waste cooking oil collecting is taking place only in catering establishments, schools, kindergartens … To the existing system of collecting waste cooking oils could be added a new collection system, which would collect more waste cooking oils. Waste oils are used but not spent materials. They are still good and have their market value. Their properties allow processing into biodiesel. Collecting of waste cooking oils and their processing into biodiesel could become a new market niche for the company Kostak, d. d.. Keywords: Kostak, d. d., waste cooking oils, waste cooking oils collecting, biodiesel..

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. KAZALO UVOD ......................................................................................................................................................... 1 PREDSTAVITEV PROBLEMA.................................................................................................................. 2 NAMEN IN CILJI ................................................................................................................................... 3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................................................................. 4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ................................................................................................ 5 1. PREDSTAVITEV PODJETJA ....................................................................................................... 6 1.1. 2. TEORETIČNE OSNOVE ............................................................................................................. 10 2.1 2.2. 2.3 3. 3.2. POSNETEK STANJA .................................................................................................................. 35 KRITIČNA ANALIZA ................................................................................................................. 36. PRENOVA ALI PREOBLIKOVANJE........................................................................................ 39 6.1. 7. PREDNOSTI IN SLABOSTI BIODIZLA NAREJENEGA IZ RASTLINSKEGA OLJA............................... 28 PREDELAVA ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA V BIODIZEL .......................................................... 29 PROCES PREDELAVE ODPADNEGA OLJA V BIODIZEL ................................................................ 31. OBSTOJEČE STANJE ................................................................................................................. 35 5.1 5.2. 6. ZBIRANJE ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA IN MASTI V NÖ (SPODNJA AVSTRIJA) ....................... 22 3.1.1 NÖLI (posoda za zbiranje odpadnih olj) ................................................................... 23 JAVNI PROMET IN BIODIZEL ..................................................................................................... 25 3.2.1 Največji slovenski predelovalci biodizla iz oljne ogrščice ......................................... 27. DEFINICIJA BIODIZLA; ZNAČILNOSTI IN UPORABA ..................................................... 28 4.1 4.2 4.3. 5. ODPADNA JEDILNA OLJA ......................................................................................................... 10 ZAKONSKI OKVIRI IN RAVNI PRISTOJNOSTI ZA ZBIRANJE ODPADNIH JEDILNIH OLJ .................. 12 2.2.1 Zakonodaja v Evropi ................................................................................................. 14 2.2.2 Politika evropske unije na področju biogoriv ............................................................ 15 ZBIRALCI ODPADNIH OLJ V SLOVENIJI .................................................................................... 16 2.3.1 Klasifikacijski seznam odpadkov ............................................................................... 20. ZBIRANJE ODPADNIH JEDILNIH OLJ TER PREDELAVA V BIODIZEL V TUJINI .... 22 3.1. 4. RAVNANJE Z ODPADKI V PODJETJU KOSTAK, D. D. .................................................................... 8. PREDLOGI ZA PRENOVO LOGISTIČNEGA PROCESA ZBIRANJA ODPADNIH JEDILNIH OLJ ............. 40. ZAKLJUČKI .................................................................................................................................. 43 7.1 7.2. OCENA UČINKOV .................................................................................................................... 43 POGOJI ZA UVEDBO NOVEGA LOGISTIČNEGA PROCESA ZBIRANJA OLJ ..................................... 43. SKLEP ...................................................................................................................................................... 47 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................................... 48. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. V.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. KAZALO SLIK Slika 1: Organizacijska struktura podjetja Kostak, d. d. ................................................... 7 Slika 2: Organigram Sluţbe za ravnanje z odpadki v podjetju Kostak, d. d. ................... 9 Slika 3: Količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti ............................... 11 Slika 4: Načini ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi ...................................... 12 Slika 5: Postopek pridobivanja biodizla iz odpadnega jedilnega olja. .......................... 34 Slika 6: Organigram obstoječega stanja na področju zbiranja odpadnih jedilnih olj ..... 35 Slika 7: Organigram prenovljenega logističnega sistema zbiranja odpadnih jedilnih olj ........................................................................................................................................ 40 Slika 8: Grafični prikaz letnega dobička......................................................................... 46. KAZALO TABEL Tabela 1: Lastniška struktura podjetja Kostak, d. d. ......................................................... 7 Tabela 2: Zbrane količine olj .......................................................................................... 24 Tabela 3: Kritična analiza ............................................................................................... 36 Tabela 4: Kritična analiza ............................................................................................... 37 Tabela 5: Kritična analiza ............................................................................................... 38 Tabela 6: Strošek nakupa PVC posod za gospodinjstva ................................................. 43 Tabela 7: Mesečni zasluţek z odpadnim jedilnim oljem ................................................ 44 Tabela 8: Izračun smetarine za 1000 gospodinjstev ....................................................... 44 Tabela 9: Izračun dejanske smetarine ............................................................................. 44 Tabela 10: Mesečni strošek investicije ........................................................................... 45 Tabela 11: Mesečni zasluţek z odpadnim oljem ............................................................ 45 Tabela 12: Letni zasluţek z odpadnim kuhinjskim oljem .............................................. 45 Tabela 13: Letni strošek, ki nastane z odpadnim oljem .................................................. 46. KRATICE IN AKRONIMI ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje EU – Evropska unija EUR – evro NaOH – natrijev hidroksid NÖLI – posoda za zbiranje odpadnih olj PVC – polivinil klorid RS – Republika Slovenija SU:GRE – Sustainable Green Fleets (trajnostni zeleni vozni parki) ZOJKO – zbiranje odpadnega jedilnega kuhinjskega olja. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. VI.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. UVOD Ljudje ţe od nekdaj stremimo k izboljšavam. Ţe od izuma kolesa (ki velja za enega pomembnih izumov človeštva) lahko govorimo o nekakšni ''primitivni'' logistiki, kajti s pomočjo kolesa so ţe začeli z reševanjem osnovnega logističnega problema: kako premakniti blago z ene na neko drugo točko. Zgodi se, da še danes slišimo izjave, da je logistika veda prihodnosti, vendar kljub temu danes ne najdemo več podjetja oziroma organizacije, ki ne bi teţila k racionalizaciji, optimizaciji ter s tem k čim boljši organiziranosti poslovnih procesov. Razlog vsemu temu je seveda denar – zniţevanje stroškov ter večanje dobička. Ravnanje z odpadki je v sodobni druţbi zelo pomembno področje človekovega znanja, česar pa se ţal povsod še ne zavedajo dovolj. Sodobnega človeka je v razviti potrošniški druţbi nujno stalno obveščati in vzgajati tudi v smislu okoljevarstvene ozaveščenosti, v nasprotnem primeru lahko v prihodnje obremenjevanje okolja zaradi odpadkov postane eden največjih civilizacijskih problemov. Obremenitev okolja se stalno povečuje z odpadki industrijske proizvodnje. S tem pa istočasno narašča pomen varstva okolja. Gospodarjenje z odpadki pomeni, da v celotni verigi ravnanja z odpadki zmanjšujemo škodljivi vpliv odpadkov na okolje. V največji moţni meri moramo v okviru gospodarjenja z odpadki zasledovati poznani osnovni princip in vrstni red ravnanja z odpadki, in sicer: . zmanjšanje količine odpadkov ţe v okviru industrijske proizvodnje posameznih artiklov;. . ponovno uporabo odpadkov kot industrijske surovine z reciklaţo oziroma kot energetske surovine s seţiganjem in odlaganjem odpadkov.. Slovenija je, razen omejenih zalog premoga in vodne energije, energetsko povsem odvisna od razmer na svetovnih trgih, zato je dobro, da se aktivno vključi v razvoj alternativnih goriv, bodisi zaradi energetske samostojnosti bodisi zaradi ekoloških standardov. Slovenija mora kot članica Evropske unije upoštevati Direktivo o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv, kar pomeni, da mora imeti do konca leta 2010 najmanj 5,75-odstotni deleţ biogoriv, do leta 2020 pa ţe 20odstotnega, poleg tega pa mora zmanjšati emisije ogljikovega dioksida kot obveznost, ki si jo je zadala s podpisom kjotskega protokola. V Sloveniji naj bi vsako leto v prometu. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 1.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. porabili 1,4 milijona ton goriva in bi tako morali ţe v letu 2005 zagotoviti 28.000 ton biogoriv (2-odstotni deleţ v porabi), do leta 2010 pa 80.500 ton (Vozelj, 2005, str. 25).. Predstavitev problema V Sloveniji se lahko odpadno jedilno olje prinese na samo zbirališče ali pa se ga odda v ekološki zabojnik, ki stoji na različnih lokacijah. Zbiranje odpadnega olja poteka na način, ki je za potrošnika manj primeren, in sicer dvakrat ali celo samo enkrat letno in poteka hkrati z zbiranjem nevarnih in kosovnih odpadkov. Torej ne moremo govoriti o organiziranem in učinkovitem zbiranju. Zbiranje odpadnega jedilnega olja po gospodinjstvih lahko postane nova trţna niša. Nöthe (v Omerzu 2005, str. 12) odgovarja tudi na vprašanje, zakaj podjetje sploh potrebuje razbremenilno logistiko, in pravi: . zaradi izpolnjevanja zakonov, ki zahtevajo ustrezno ravnanje z odpadki (varovanje okolja, zdruţljivost in nezdruţljivost snovi, skladiščenje nevarnih snovi itd.);. . zaradi odgovornosti do ravnanja z nevarnimi odpadki, ki jih javne komunalne ustanove niso dolţne odstranjevati;. . zaradi višjih stroškov, ki jih je potrebno plačevati organizacijam za odvoz odpadkov, če jih podjetje ni sortiralo (npr. stara olja, razredčila, gradbeni odpadki itd.),. . zaradi ugleda, ki ga podjetje izgubi, če ga v medijih označijo kot onesnaţevalca okolja.. V skladu s sistemskim razmišljanjem sega tradicionalno delovno področje podjetniške logistike od nabave preko proizvodnje do distribucije in oskrbe z rezervnimi deli. Ker v podjetjih zmerom bolj narašča tudi pomen skrbi za varstvo okolja, se pojavlja potreba po vključitvi področja razbremenitve v delovno področje podjetniške logistike. Po Wagnerju (v Omerzu, 2005, str. 13) vključuje širši pojem razbremenitve vse planske in izvedbene dejavnosti, ki se nanašajo na okolju prijazno uporabo, recikliranje in nadzorovano odstranitev odpadkov.. Kot primer lahko navedemo podjetje Kostak, d. d., ki se zaveda problematike, ki zadeva sortiranje odpadkov in je na tem področju zelo napredno in inovativno. Ker je odpadno Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 2.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. jedilno olje koristen odpadek, so prišli na idejo, da zberejo večjo količino odpadnega jedilnega olja in ga ustrezno predelajo v biodizel, katerega se lahko uporablja na več področjih: . lahko je gorivo za avtomobile;. . energent, ki ga lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov;. . lahko se dodaja kot sestavina v kompostiranju;. . ali pa se ga rafinira v različne druge proizvode.. Poleg prevzemalnega sistema zbiranja je pomemben tudi prinašalni sistem, ki lahko pomeni niţje stroške za podjetje. Področja, na katerih so se lotili racionalizacije so: nabava v podjetju Kostak d.d., ker predstavlja iskanje alternativnih dobaviteljev za nakup plastičnih veder s pokrovom ter izdelavo in tiskanjem evidenčnih kartončkov; . logistika, ki vsebuje uvedbo prinašalnega sistema znotraj podjetja;. . proizvodnja, to je predelava odpadnega jedilnega olja v biodizel.. Namen in cilji Namen diplomskega dela z naslovom Nov logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj v podjetju Kostak, d. d., je podati informacije o tem, kako se lahko uvede nov logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj in njegova predelava v biodizel. Podjetje, ki bi bilo pristojno za takšno zbiranje in predelavo, je Komunalno stavbno podjetje Kostak, d. d.. Cilji diplomskega dela so naslednji: . priprava in izdelava novega predloga za zbiranje odpadnih jedilnih olj;. . pridobitev potrebnih podatkov;. . primerjava podatkov z načini zbiranja v tujini;. . analiza pridobljenih podatkov;. . izdelava ustreznih izračunov;. . pribliţanje tematike gospodinjstvom, da bodo tako imela laţji dostop za oddajo odpadnega jedilnega olja;. . stimuliranje občanov za zbiranje odpadnih jedilnih olj;. . okoljevarstveni vidik – varovanje okolja; vzbuditi čut osveščenosti;. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 3.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. . javno delo;. . biti prvi v Sloveniji, ki bi predelovali odpadna jedilna olja v biodizel.. Predpostavke in omejitve V podjetju Kostak, d. d., ţelijo povečati zbrano količino odpadnih jedilnih olj. V ta namen bi morali poleg ustaljenega načina zbiranja odpadnih olj po gostinskih obratih in drugod, morali spremeniti način zbiranja. Nov način zbiranja bi zajel še gospodinjstva. Načini zbiranja, ki so lahko naslednji: . jedilna olja in maščobe bi občani pripeljali na zbirni center, kjer bi jih stehtali in točkovali glede na njihovo količino. S takšnim zbiranjem točk, bi se zmanjšal znesek na poloţnici za komunalne storitve. Pred tem bi občane, npr. na hrbtni strani računa za komunalne storitve, obvestili o akciji: »S točkami do cenejših storitev«;. . zbiranje odpadnih gospodinjskih olj je moţno s posebnim tovornim vozilom, ki ima funkcijo premične zbiralnice (lahko tudi s samostojnim zabojnikom). Vozilo bi bilo opremljeno z zabojnikom za ločeno zbiranje nevarnih frakcij. Zbiranje bi potekalo na določenih lokacijah (mesečno, tedensko). Na vsaki lokaciji bi se zadrţal določen čas. Na to lokacijo bi krajani prinesli odpadno olje, ki bi se stehtalo in evidentiralo ter kasneje vneslo v posebno bazo podatkov, kjer bi se nabrane točke seštevale in kasneje zmanjšale račun za komunalne storitve;. . zbiranje je moţno tudi v samostojnem zabojniku na lokacijah, kjer bi se zadrţal dva dni, nato pa bi ga prestavili na novo lokacijo. Takšen način zbiranja bi lahko bil mesečni, kvartalni ali pa letni, kar bi bilo odvisno od tega, kako bi se ta način zbiranja obnesel v poskusni fazi. V ta zabojnik bi občani sami prinesli odpadna kuhinjska olja (bodisi v 1.5 l plastenkah bodisi plastičnih posodah max. kapacitete 10–15 l) in jih oddali. Ta oddaja olja bi bila prostovoljna in ne bi bila del sistema nagrajevanja. Ta pristop je bolj primeren za zbiranje v mestu kot na vasi.. Pri tem obstaja moţnost, da bodo posamezniki v zabojnike poleg olja uporabljenega v kuhinji odlagali tudi druge vrste olj.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 4.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Predvidene metode raziskovanja Z raziskavo in formuliranjem rezultata raziskave bo uporabljenih v ustrezni kombinaciji več znanstvenih metod. Te so: . metoda analize in sinteze;. . metoda dokazovanja in eliminiranja;. . metoda specializacije in generalizacije;. . statistična metoda;. . deskriptivna metoda;. . metoda števil;. . metoda kompilacije.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 5.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 1 PREDSTAVITEV PODJETJA Komunalno stavbno podjetje Kostak, d. d., Leskovškova cesta 2a, Krško, je organizirano kot delniška druţba. Po Zakonu o gospodarskih druţbah je opredeljeno kot velika delniška druţba. Podjetje opravlja dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih sluţb in trţnih dejavnosti. Gospodarske javne sluţbe v občini Krško opravlja po pooblastilu Odloka o lokalnih gospodarskih javnih sluţbah v občini Krško naslednje dejavnosti: . zbiranje, čiščenje in distribucija vode;. . zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov;. . prečiščevanje in odvajanje odpadnih ter padavinskih voda;. . pokopališka – pogrebna dejavnost;. . urejanje in vzdrţevanje javne trţnice.. Trţne dejavnosti so: . trţne komunalne storitve (storitve po naročilu različnih investitorjev);. . vzdrţevalna in čistilna dela (čiščenje in vzdrţevanje v objektih Nuklearne elektrarne Krško in drugih poslovnih objektih pravnih in fizičnih oseb);. . nizke gradnje (izgradnja in vzdrţevanje komunalne in ostale infrastrukture;. . izgradnja, modernizacija in rekonstrukcija regionalnih in lokalnih cest, pločnikov in parkirišč; ureditev trgov, ulic, kriţišč in ostalih javnih površin;. . ureditev pokopališč; izvedba vseh vrst zemeljskih del; sanacija plazov; izvajanje vzdrţevalnih del na segmentu cest, vzdrţevanje parkov, nasadov in zelenic, ureditev in zasaditev javnih površin v občini Krško);. . trgovina (prodaja gradbenega in elektro materiala ter materiala za komunalne storitve, prodaja betonskih izdelkov);. . druge storitvene dejavnosti.. Lastniška struktura (deleţ delnic) v podjetju Kostak d.d. je podana v tabeli 1. Iz tabele vidimo, da je občina Krško sicer največji lastnik, ni pa večinski.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 6.

Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Tabela 1: Lastniška struktura podjetja Kostak, d. d.. Lastnik. Deleţ (%). Občina Krško. 43. Domači investitorji. 31. Tuji investitorji. 10. Poslovodstvo. 13. Mali delničarji. 3. Skupaj. 100. Organi druţbe so: uprava, nadzorni svet, delavci s posebnimi pooblastili, predsednik sveta delavcev in predsednik sindikata druţbe.. Organizacijska struktura je podana z organigramom na sliki 1.. Slika 1: Organizacijska struktura podjetja Kostak, d. d.. Vir: Kostak, d. d., 2007. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 7.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 1.1 Ravnanje z odpadki v podjetju Kostak, d. d. Sluţba za ravnanje z odpadki je ena izmed dejavnosti podjetja Kostak, d. d., in sodi v sektor Komunala. V okviru te sluţbe izvajajo zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov v 16 krajevnih skupnostih v občini Krško. Zbrani odpadki se odlagajo na odlagališču nenevarnih odpadkov v Spodnjem Starem Gradu. Zbirni center, ki je na vhodu odlagališča nenevarnih odpadkov, predstavlja osnovo v sistemu ločenega zbiranja odpadkov. Vključuje sprejemni plato s tehtnico, nadstrešnico za obdelavo ločeno zbranih odpadkov, prostor za skladiščenje le-teh ter plato za kompostiranje.. V teku je izgradnja sortirne linije in prekladalne postaje. Za zbiranje komunalnih odpadkov se uporabljajo izključno predpisane standardizirane tipske posode in kontejnerji. V skladu z doktrino ločenega zbiranja odpadkov je na območju občine Krško za gospodinjstva postavljenih 120 ekoloških otokov. Organiziranje sluţbe za ravnanje z odpadki je prikazano z organigramom na sliki 2.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 8.

Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Slika 2: Organigram Službe za ravnanje z odpadki v podjetju Kostak, d. d.. Vir: Kostak, d. d., 2007. V druţbi se zavedajo, da so pri svojem delu močno povezani in soodvisni z okoljem v katerem ţivijo in delajo, zato ţelijo uresničiti svojo vizijo – ustvariti kupcem in okolju prijazno podjetje. S sponzorskimi in donacijskimi prispevki spodbujajo vrsto druţbenih dejavnosti in prispevajo k boljšim medčloveškim odnosom med ljudmi. S tem gradijo svojo prepoznavnost v okolju in krepijo zadovoljstvo porabnikov storitev, posledično pa povečujejo poslovno uspešnost.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 9.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 Odpadna jedilna olja Odpadna jedilna olja in masti so tista, ki nastajajo v kuhinjah v industriji, obrti, storitvenih dejavnostih, vzgojno-izobraţevalni dejavnosti, zdravstveni dejavnosti, javni upravi ter v gospodinjstvih. Ravnanje z njimi določa Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi. Določbe tega pravilnika se uporabljajo za odpadna jedilna olja rastlinskega izvora. Ti se kot komunalni odpadki razvrščajo med odpadke s številko 20 01 25 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki. Odpadna olja sodijo med rabljene, vendar ne izrabljene snovi. So še vedno dobrina in imajo svojo trţno vrednost. Njihove lastnosti omogočajo, da se lahko ponovno uporabijo (Izrabljena jedilna olja Otip, 2009). Odpadna olja v okolju vplivajo predvsem na kakovost pitne vode in na zrak. Najlaţje njihovo škodljivost določimo z vplivom na vodo. Po nekaterih podatkih lahko en liter odpadnega olja onesnaţi milijon litrov pitne vode, kar predstavlja dnevno porabo v 4000 gospodinjstvih v Sloveniji ali porabo v eni uri za 200.000 ljudi. Vsa odpadna olja so tako nevarni odpadki. Zato je zelo pomembno, da zberemo čim več odpadnih olj in tako preprečimo onesnaţevanje okolja (Zupančič, 23. januar 2009). Zbiranje olj je pomembno tudi z ekološkega vidika, saj se z zbiranjem preprečuje direktno onesnaţevanje okolja. Odpadna olja se lahko ponovno uporabijo z njihovo regeneracijo ali pa se uporabljajo kot gorivo. Uporaba kot sekundarno gorivo ima zaradi majhnih količin zbranih olj v Sloveniji s tehničnega, organizacijskega in ekonomskega vidika prednost pred rafinacijo. Odpadna olja se tako uporabijo kot vir energije v kurilni napravi ali v industrijski peči pa kot gorivo ali sekundarno gorivo. Največ odpadnega jedilnega olja izvozimo v druge članice EU na predelavo v biodizel. Po uradni evidenci Agencije Republike Slovenije za okolje v Sloveniji ne poteka proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni. Cilj pa je izločiti jedilna olja od ostalih frakcij komunalnih odpadkov in zagotoviti predelavo predvsem v biogoriva. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje, količina nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj nekoliko narašča. K povečanju zbranih količin odpadnih jedilnih olj prispevajo količine zbiralcev kot tudi ostalo v okviru izvajanja javne sluţbe Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 10.

Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. V letu 2007 je nastalo 2.035 t teh odpadkov, zbrali pa smo jih 1.955 t (ARSO, 2007). Prevladujoči način nadaljnjega ravnanja je izvoz v drţave članice EU na predelavo v biodizel. V letu 2007 smo tako izvozili 1.310 t teh odpadkov, druge načine predelave pa smo zagotovili za 383 t teh odpadkov. V Sloveniji se za enkrat proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni ne izvaja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaţevanje okolja večjega obsega. Sliki 3 in 4 podajata histrograme, ki podajajo letne količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti ter načine njihove predelave (ARSO, 2008).. Slika 3: Količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti. Vir: ARSO, 2008.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 11.

Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Slika 4: Načini ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi. Vir: ARSO. 2.2 Zakonski okviri in ravni pristojnosti za zbiranje odpadnih jedilnih olj Prek Nacionalnega programa varstva okolja in zakonodaje se bo tudi na področju odpadnih olj Slovenija pribliţala zakonodaji Evropske unije. Prednostne cilje glede ravnanja z odpadnimi olji določata EU Uredba o odstranjevanju odpadnih olj (Ur. l. RS, št. 25/2008) in Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji, upoštevati pa je treba še Pravilnik o ravnanju z odpadki. EU direktiva o odstranjevanju odpadnih olj poudarja vzpostavitev ustreznega sistema zbiranja, ponovne uporabe in odstranjevanja odpadnih olj ob čim manjšem vplivu na okolje. Poudarek je tudi na vzpostavitvi evidence, podeljevanja dovoljenj in nadzora aktivnosti v procesu ravnanja z odpadnimi olji. Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji določa obveznosti, naloge in druge pogoje za njihovo zbiranje, ponovno uporabo in odstranjevanje. Določa obveznosti povzročiteljev in zbiralcev odpadnih olj ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri predelavi in odstranjevanju odpadnih olj. Pravilnik o ravnanju z odpadki določa obveznosti povzročitelja, da vodi evidenco o odpadkih, ter obveznosti predelovalca in odstranjevalca odpadkov.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 12.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Odpadno jedilno olje se v skladu s sedmo prilogo Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) uvršča med odpadke s klasifikacijsko številko 20 01 25. Poleg Uredbe o ravnanju z odpadki so pravila ravnanja za tovrstne odpadke določena v Uredbi o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/08), ki je začela veljati z dnem 26. julija 2008. Z navedenim dnem je prenehal veljati Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 42/04). V 9. in 10. členu Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi so predpisane zahteve za zbiralca za odpadna jedilna olja iz gostinstva. Kot izhaja iz prvega odstavka 9. člena predhodno navedene uredbe lahko zbiralec začne z zbiranjem odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, ko pridobi potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje, o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki in določa obveznost in pogoje za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov v 16. člen. Za izvajanje zahtev s področja ravnanja z odpadnimi olji v Sloveniji skrbijo naslednje institucije: Ministrstvo za okolje in prostor in v okviru njega Agencija Republike Slovenije za okolje, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo za okolje in prostor skrbi za politiko na področju ravnanja z odpadnimi olji, kar obsega pripravo drţavnih strategij in programov ter sprejem ustrezne regulative. Agencija Republike Slovenije za okolje skrbi za evidenco zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev odpadnih olj, izdaja dovoljenja ter vodi in vzdrţuje informacijski sistem poročanja o količini odpadnih olj. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor nadzoruje izvajanje zahtev in ravnanje z odpadnimi olji v industrijskih obratih. Ministrstvo za gospodarstvo nadzoruje izvajanje določb predpisa o ravnanju z odpadnimi olji, ki velja za trgovce, ki prodajajo motorna olja za motorna vozila na drobno. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sistemu ravnanja z odpadnimi olji nima posebej opredeljene naloge, vendar spodbuja aktivnosti na področju zbiranja odpadnih olj pri kmetovalcih.. Pomembno je tudi poudariti princip pravne ureditve in s tem zakonske podlage (Vuk,1995, str. 34): . strokovne podlage in tehnične moţnosti za izvrševanje normativnih določil;. . učinkovit sistem nadzora nad uresničevanjem predpisanih obvez;. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 13.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. . Visokošolski strokovni študijski program. učinkovito kazensko izvršilno oblast, ki dosledno izvaja kaznovalno politiko in efektivno izvaja tudi predvideni sodni pregon;. . učinkovit in aţuren informacijski sistem.. 2.2.1 Zakonodaja v Evropi Ekološko zavest na področju zakonodaje v zvezi z odpadnimi olji opazimo v Evropi ţe relativno zgodaj. Konec šestdesetih let so bili v Nemčiji objavljeni prvi predpisi o zbiranju odpadnih olj, ki so se do danes glede na zakonodajo in trţne zakonitosti dogradili in prilagodili novim zahtevam. Odpadna olja so postala trţna dobrina kot sekundarna surovina in sekundarno gorivo. Razprave o vsebnosti policikličnih bifenilov (PCB) v odpadnih oljih so privedle do zahteve, da bi se lahko odpadna olja seţigala le pri visokih temperaturah. V 80-tih letih so odpadno olje kupovale seţigalnice in jih dodajala pri seţigu posebnih odpadkov, ki so imeli nizko kalorično vrednost. Leta 1986 sta zniţanje vrednosti ameriškega dolarja in nizka cena nafte privedla do tega, da se je energija v obliki nafte pocenila in uporaba odpadnih olj v ta namen se je zmanjšala. Seţigalnice odpadnih olj so imele na voljo dovolj odpadkov z visoko kalorično vrednostjo in niso več dokupovale odpadnih olj. V tem času so se odpadna olja začela uporabljati kot sekundarno gorivo v cementarnah. Leta 1987 so v Nemčiji odpadno olje vključili v Zakon o odpadkih. Danes so odpadna olja predmet trţenja, za katera veljajo okoljevarstveni zakoni in predpisi. V Evropi je potrebno na področju odpadnih olj upoštevati naslednje smernice: . odpadki - Direktiva o ravnanju z odpadnimi olji 75/439/EEC, Amandma 87/101/EEC;. . Direktiva o ravnanju z odpadki 75/442/EEC;. . nevarne snovi - Direktiva o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi 88/379/EEC;. . zaščita zraka - Direktiva o mejnih emisijskih vrednostih 80/779/EEC, Direktiva o emisijah iz velikih kurilnih naprav 88/609/EEC;. . onesnaţevanje voda - Onesnaţevanje z določenimi nevarnimi snovmi 76/464/EEC;. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 14.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. . Visokošolski strokovni študijski program. zaščita podtalnice pred onesnaţenjem z določenimi nevarnimi snovmi 80/68/EEC.. V Evropi so danes redki predpisi, ki bi omejevali uporabo določenega maziva. Tak predpis obstaja v Avstriji, in sicer gre za prepoved uporabe mineralnih mazalnih olj za mazanje verig motornih ţag (Varstvo okolja, 2009). 2.2.2 Politika evropske unije na področju biogoriv Evropska komisija je izdala »strategijo EU na področju biogoriv« COM(2006)34. Ta listina predstavlja tri ključna področja, na katera mora evropska komisija usmeriti svojo dejavnost: . promocija uporabe biogoriv v EU in v drţavah v razvoju;. . priprava na mnoţično proizvodnjo biogoriv preko rasti cenovne konkurenčnosti biogoriv in povečanja razvojno-raziskovalnih aktivnosti na področju druge generacije biogoriv;. . podpora drţavam v razvoju, v katerih bi lahko proizvodnja biogoriv spodbudila trajnostni ekonomski razvoj.. Mariann Fischer Boel, EU komisarka za kmetijstvo in razvoj podeţelja trdi, da postaja odvisnost od dobave goriv zaradi visokih cen surove nafte, potreb po spoštovanju Kyotskega protokola in zaradi zapletov z dobavo plina iz Rusije, ključno vprašanje politike EU. Nova strategija biogoriv je zasnovana na sedmih oseh (SU:GRE): . vzpostavitev industrijske tehnološke platforme za biogoriva, ki bo odgovorna za pripravo poročil za prihodnje raziskave na tem področju;. . raziskovanje biorafinerij naj bi bila prioritetna naloga 7. okvirnega programa. To raziskovanje naj bi vodilo v 30 % zmanjšanje produkcijskih stroškov biogoriv do leta 2010 in v razvoj tehnologij druge generacije biogoriv;. . razvoj sektorja biogoriv v EU preko promocije uporabe alternativnega goriva v javnem in privatnem prevozu – uporaba biodizla, ki ga je moč brez večjih teţav uporabiti v večini vrst vozil;. . podpora pri povpraševanju po biogorivih;. . promocija biogoriv kot okoljsko prijaznih goriv;. . razvoj produkcijskih in distribucijskih moţnosti za biogoriva;. . razvoj dobavnih poti za proizvodnjo biogoriv.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 15.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 2.3 Zbiralci odpadnih olj v Sloveniji Zbiralec odpadnih olj je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje odpadnih olj, kar pomeni pobiranje odpadnih olj, ki jih imetniki odpadnih olj prepuščajo zbiralcem skladno s tem pravilnikom, ter njihovo razvrščanje in druge operacije, potrebne za zagotovitev njihove ponovne uporabe ali odstranjevanja. Zbiralec lahko začne z zbiranjem, ko pridobi dovoljenje Uprave RS za varstvo narave, pri čemer pa mora izpolnjevati naslednje pogoje: . da je gospodarska druţba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov po predpisih o klasifikaciji dejavnosti;. . da ima sredstva in opremo ter objekte in naprave za zbiranje odpadnih olj, ki izpolnjujejo tehnične in druge predpisane pogoje in. . da ima zagotovljene moţnosti ponovne uporabe ali odstranjevanja zbranih odpadnih olj.. Vloga za pridobitev tega dovoljenja mora vsebovati podatke o prosilcu za dovoljenje in dokazila o izpolnjevanju potrebnih pogojev. Vlogi mora biti priloţen načrt zbiranja odpadnih olj ter zagotavljanja njihove ponovne uporabe ali odstranjevanja. Glede navedenega načrta velja opozoriti, da mora biti izdelan kvalitetno in da mora v zvezi s predvidenimi načini ponovne uporabe ali odstranjevanja odpadnih olj upoštevati Strategijo ravnanja z odpadki, ko bodo le-ti izdelani. Načrt mora obvezno vsebovati podatke o (Viler-Kovačič, 2001, str. 38-40): . območju zbiranja odpadnih olj: o navesti je treba območja po regijah, v katerih se bo izvajalo zbiranje odpadnih olj. Če se predvideva zbiranje odpadnih olj po celotni Sloveniji, se navede kot območje celotna Slovenija;. . številu predvidenih prevzemnih mest (namestitev ene ali več posod), kjer prosilec namerava zbirati odpadna olja: o poleg tekstualnih podatkov je treba dodati še nazorno shemo, na kateri je treba označiti, kje so ta prevzemna mesta (npr. na zemljevidu Slovenije), z navedbo števila obstoječih in predvidenih prevzemnih mest;. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 16.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. . Visokošolski strokovni študijski program. številu in lokaciji zbiralnic odpadnih olj, ki jih namerava imeti: o ti podatki se morajo navesti po regijah in morajo biti nakazani na nazorni shemi, na kateri se označijo točke zbiralnic (npr. na zemljevidu Slovenije). Poglavje mora vsebovati tudi navedbo o načinu ureditve zbiralnic (na primer: ali so standardizirane, ali so posode atestirane), frekvenco pobiranja, načinu obveščanja prebivalstva o postavitvi morebitnih novih zbiralnic in načinu oddajanja odpadnih olj. Priloţiti je treba tudi shemo zbiralnice;. . predvideno skupno letno prevzeti količino odpadnih olj; predvideno letno količino prevzetih odpadnih olj ločeno po načinu ponovne uporabe ali odstranjevanja. Podatki morajo zajeti: o predvidene celotne letne prevzete količine odpadnih olj za vsako klasifikacijsko številko posebej; o deleţu oziroma količini odpadnih olj ter celotnih letnih prevzetih količinah za posamezno klasifikacijsko številko, ki bo namenjena ponovni uporabi ali odstranjevanju (ločeno po kodah); o predvidene celotne letne količine odpadnih olj; o deleţ oziroma količino odpadnih olj od celotne letne količine, ki bo namenjena ponovni uporabi ali odstranjevanju (ločeno po kodah); o količine odpadnega olja, ki jo bo letno prevzel posamezni predelovalec oziroma odstranjevalec; o količine odpadnih olj po posameznih klasifikacijskih številkah, ki jih bo letno prevzel posamezni predelovalec oziroma odstranjevalec.. . vrsti in zmogljivosti sredstev ter opreme za zbiranje in prevaţanje: o tu je treba našteti in podati glavne karakteristike opreme, prevoznih sredstev … ter navesti, kje se posamezna oprema nahaja (npr. zbiralnicah, zbirnih centrih …), in tudi namen uporabe (npr. avtocisterna V = 1000 l; – za zbiranje; prevoz od zbirnega mesta do predelovalca …);. . zmogljivosti zbirnega centra ter o načinu skladiščenja in razvrščanja ali drugih aktivnosti v povezavi z odpadnimi olji: o gre za opis postopkov (npr. kako poteka shranjevanje, mešanje, transport v, znotraj in iz zbirnega centra …). Priloţiti je treba shemo ureditvene situacije zbirnega centra z legendo, iz katere so jasno vidne lokacije posameznih objektov in naprav. Na shemi je potrebno označiti odtoke v kanalizacijo, blindirane iztoke. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 17.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. na lovilnih skledah, lovilce olj, pretakale ploščadi … Opisati je treba lovilce olj (ali imajo iztok, frekvenco in način praznjenja); . predvidenih načinih in izvajalcih ponovne uporabe ali odstranjevanja odpadnih olj: o navesti je treba, kateri postopek ponovne uporabe oziroma odstranjevanja izvaja posamezni pogodbeni partner, ki seveda mora imeti dovoljenje za predelavo oziroma odstranjevanje, izdano na osnovi pravilnika o ravnanju z odpadki;. . okoljevarstvenih ukrepih za preprečitev nenadzorovanih vplivov na okolje pri ravnanju z odpadnimi olji; o navesti se mora, s kakšnimi konkretnimi ukrepi se pri samem zbiranju (prevaţanju, ravnanju, prečrpavanju itd.) preprečuje, da ne pride do izlitja olj (v zbiralnicah, na prevzemnih mestih, v zbiralnem centru) in kako se ravna oziroma namerava ravnati v primeru, če do izlitja pride. Obenem je treba navesti, kako je poskrbljeno za odpadke, ki pri tem nastanejo; o zbiralec mora imeti najmanj en zbirni center kot objekt ali del objekta, s potrebnimi napravami, urejen za začasno skladiščenje in razvrščanje zbranih odpadnih olj ter urejene druge aktivnosti, povezane z njihovim oddajanjem v ponovno uporabo ali odstranjevanje. Ta zbirni center mora biti urejen tako, da pri sprejemanju, začasnem skladiščenju ali razvrščanju zbranih odpadnih olj ali pri njihovem odpremljanju ne prihaja do onesnaţevanja okolja. Poleg zbirnega centra lahko zbiralec uredi tudi zbiralnico kot poseben prostor s posodami za sprejemanje in hranjenje odpadnih olj, kjer imetniki prosto oddajajo odpadna olja in jih zbiralec lahko za okolico nemoteče odpelje. Zbiralnica mora biti urejena tako, da pri sprejemanju, hranjenju ali razvrščanju sprejetih odpadnih olj ali pri njihovem odpremljanju ne prihaja do onesnaţevanja okolja. Zbiralec mora to dejavnost tudi javno oznaniti in objaviti v sredstvih javnega obveščanja.. Za odpadna olja, ki se zberejo, mora zbiralec zagotoviti ponovno uporabo ali odstranjevanje. Pred prevzemom odpadnih olj na prevzemnem mestu ali v zbiralnici je potrebno odvzeti vzorec odpadnega olja za analizo vsebnosti vode, PBC, PCT ter drugih parametrov v njem. Zbiralec mora voditi evidenco o zbranih količinah odpadnih olj za vsako prevzemno mesto in zbiralnico posebej, celotni zbrani količini odpadnih olj ločeno glede na nastanek pri uporabi olja in glede na način ponovne uporabe ali odstranjevanja, prevzemnih mestih in zbiralnicah, kjer prevzema odpadna olja, oddanih. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 18.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. količinah odpadnih olj v ponovno uporabo ali odstranjevanje po izvajalcih in celotni oddani količini odpadnih olj. Sestavni del te evidence so predpisani evidenčni listi povzročiteljev in predpisani evidenčni listi, ki jih zbiralcu vrnejo izvajalci ponovne uporabe ali odstranjevalci. Zbiralec je dolţan Upravi RS za varstvo narave najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o zbranih odpadnih oljih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto.. Tudi za upravo RS za varstvo narave obstaja obveznost voditi posebne evidence, in sicer evidenco izdanih dovoljenj zbiralcem odpadnih olj, ki jo mora enkrat letno objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Evidenca vsebuje podatke o (Viler-Kovačič, 2001, str. 41): . druţbi oziroma imenu sedeţa zbiralca;. . načinu ponovne uporabe ali odstranjevanja odpadnih olj, ki ga zagotavlja;. . območju, na katerem zagotavlja prevzem odpadnih olj.. V sistemu ravnanja z odpadnimi olji ločimo med podjetji z dovoljenji za zbiranje odpadnih olj, podjetji za predelavo odpadnih ter podjetji za odstranjevanje odpadnih olj. Pravilnik o ravnanju z odpadki ter Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji natančno opredeljujeta zbiralca in zbiranje odpadkov. Zbiralec lahko začne z zbiranjem, ko pridobi dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor (ARSO). Odpadna olja se večinoma zbirajo z zajemanjem manjših količin na posameznih prevzemnih mestih. Največ obstoječih prevzemnih mest za odpadna olja je na bencinskih servisih, ostala pa v podjetjih, servisnih delavnicah in trgovinah z mazivi. V Sloveniji trenutno deluje deset zbirnih centrov, ki se nahajajo v Kidričevem (EKO LES, d. o. o.), Kamniku (EKOL, d. o. o., in KEMIS, d. o. o.), Kranju (EKOL, d. o. o.), Ljubljani (INDAVER Servisi), Murski Soboti (Komunala – Saubermacher), Metavi (Snaga Maribor), Celju (Eko san), Velenju (Mogul, d. o. o.) in v Lenartu (Letnik Saubermacher, d. o. o) (ARSO, 2007).. V preglednici v Prilogi 1 so nanizani registrirani predelovalci in odstranjevalci z dovoljenimi postopki in veljavnostjo. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 19.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 2.3.1 Klasifikacijski seznam odpadkov Posamezne vrste odpadkov so v seznamu določene s šestmestno klasifikacijsko številko (oznaka odpadka) in ustrezno dvomestno klasifikacijsko številko skupine ter štirimestno klasifikacijsko številko podskupine. Posamezne vrste nevarnih odpadkov so v seznamu določene s šestmestno klasifikacijsko številko in zvezdico (oznaka nevarnega odpadka). Odpadek se razvrsti in označi na naslednji način: . najprej se ugotovi vir nastanka odpadka v skupinah 01 do 12 ali 17 do 20 in določi ustrezna šestmesečna klasifikacijska številka odpadka (pri čemer se ne upošteva klasifikacijskih številk v teh skupinah, ki se končajo z 99). Upoštevati je treba, da se lahko posamezna proizvodna enota kot vir nastanka odpadkov razvrsti v več različnih skupin, tako lahko na primer proizvajalec avtomobilov v odvisnosti od različnih faz postopka proizvodnje identificira svoje odpadke na seznamu v skupini 12 (odpadki iz mehanskih postopkov oblikovanja in površinske obdelave kovin), skupini 11 (anorganski odpadki iz obdelave in površinske zaščite kovin) in skupini 08 (odpadki sredstev za površinsko zaščito);. . če se odpadka ne da razvrstiti in označiti z ustrezno klasifikacijsko številko iz skupin 01 do 12 ali 17 do 20, se za uvrstitev odpadka v seznam uporabi skupine 13, 14 in 15;. . če za razvrstitev odpadka ni ustrezna tudi nobena od klasifikacijskih številk v skupinah 13, 14 in 15, je treba za razvrstitev uporabiti skupino 16;. . če odpadek ne sodi niti v skupino 16, se ga razvrsti in označi tako, da se uporabi klasifikacijska številka, ki se konča z 99 (za druge tovrstne odpadke) v tistem delu seznama odpadkov, ki ustreza ugotovljenemu viru nastanka odpadka iz prve alineje.. Ločeno zbrana odpadna embalaţa (vključno z mešanicami različnih embalaţnih materialov) se razvrsti v skupino 15 01 in ne v skupino 20 01.. Za potrebe tega seznama odpadkov je nevarna snov katera koli snov, ki je nevarna snov skladno z zakonom o kemikalijah, teţka kovina pa katera koli spojina antimona, arzena, kadmija, kroma (VI), bakra, svinca, ţivega srebra, niklja, selena, telurja, talija in kositra, vključno s temi kovinami v kovinski obliki, če so razvrščene kot nevarne snovi.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 20.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Pregled skupin v seznamu odpadkov (Ur. l. RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004-ZVO-1, 34/2008, v št. 20/01, priloga 1).. 01. Odpadki pri raziskavah, rudarjenju, pripravi in predelavi rudnin. 02. Odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva,; ribogojstva in proizvodnje hrane. 03. Odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje papirja, kartona, vlaknine, plošč in pohištva. 04. Odpadki pri proizvodnji usnja, krzna in tekstilij. 05. Odpadki pri rafinaciji nafte, čiščenju zemeljskega plina in pirolizi premoga. 06. Odpadki iz anorganskih kemijskih procesov. 07. Odpadki iz organskih kemijskih procesov. 08. Odpadki pri proizvodnji, pripravi, dobavi in uporabi premazov (barv, lakov, emajlov), lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv. 09. Odpadki pri fotografskih dejavnostih. 10. Anorganski odpadki iz termičnih procesov. 11. Anorganski, kovine vsebujoči odpadki iz obdelave in površinske zaščite kovin in hidrometalurgije barvnih kovin. 12. Odpadki iz postopkov oblikovanja in površinske obdelave kovin in plastike. 13. Odpadna olja (razen jedilnih olj, 05 in 12). 14. Odpadki iz uporabe organskih topil (razen 07 in 08). 15. Odpadna embalaţa, absorbenti, čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitne obleke, ki niso navedeni drugje. 16. Odpadki, ki niso navedeni drugje v seznamu. 17. Gradbeni odpadki in ruševine (vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest). 18. Odpadki iz zdravstva in veterinarstva ter z njima povezanih raziskav (brez odpadkov iz kuhinj in restavracij, ki ne izvirajo iz neposredne zdravstvene nege). 19. Odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov, naprav za čiščenje odpadne vode in objektov vodooskrbe. 20. Komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 21.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 3 ZBIRANJE ODPADNIH JEDILNIH PREDELAVA V BIODIZEL V TUJINI. OLJ. TER. V proizvodnji biogoriv v Evropski uniji prevladuje biodizel, in sicer s skoraj 80 % trţnim deleţem. Evropska unija je trenutno tudi vodilna v svetu na področju razvoja proizvodnje in rabe biodizla. Nemčija je največja proizvajalka biodizla, sledita ji Francija in Italija. V Direktivi 2003/30/EC Evropskega parlamenta in Evropskega sveta, (8. maj 2003), ki govori o promociji uporabe bioenergij ali drugih obnovljivih goriv za transportna sredstva, je Evropska komisija določila jasne cilje za biogoriva v transportnem sektorju v EU. Direktiva določa deleţ biogoriv, ki naj bi do leta 2005 znašal vsaj 2 % v vseh goriv za transportna sredstva. Odstotek pa naj bi se do leta 2010 povečeval in dosegel vsaj 5,75 % celotne uporabe.. 3.1 Zbiranje odpadnega jedilnega olja (Niederösterreich) - spodnja Avstrija. in. masti. v. NÖ. Varstvo okolja je zelo drago, vendar pa lahko, kot dokazuje podjetje CPC Austria (Cleaner Production Center Austria) iz Gradca, ki je dejavno na področju preventivnega varovanja okolja, denar tudi prinese. Podjetje med drugim snuje komunalne gospodarske koncepte za odpadke (do sedaj izključno za tujino), ukvarja pa se tudi z biodizlom. Na Karl-Franzens univerzi v Gradcu so pred 20 leti razvili postopek, ki različne vrste olja spreminja v biodizel. S tem so začeli v bioenergijskem podjetju SEEG (Südsteirische Energie - und Eiweiflerzeugungs-Genossenschaft) v Mureku, kjer so najprej predelovali repično olje, pozneje pa so vključili tudi odpadna olja. Podjetje SEEG je predloţilo tudi logistični načrt za zbiranje odpadnega olja po celotni avstrijski Štajerski. Iz tega olja v Mureku, s pomočjo naprave podjetja BDI (Bio Diesel International) iz Grambacha, pridobivajo biodizel. Na trţišču se je uveljavil še en ponudnik za proizvodnjo biodizla, podjetje CMB (Christof Maschinen Bau) iz Gratkorna na Štajerskem. Od začetka projekta je bilo v spodnji Avstriji predelano skoraj 5,4 milijonov kilogramov odpadnega jedilnega olja in masti v biodizel, rafiniranega z dodatkom metanola. Iz 1 L jedilnega olja nastane cca. 1 L biodizla.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 22.

Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Koordinacija tega sistema zbiranja vsebuje naslednje naloge: . pogodbe za dostavo in obračun z NÖ odpadnih skupin;. . prevzemna pogodba in obračun s podjetjem Ölwert v Langenlois;. . kontrola količine, potek in recikliranje.. V letu 2008 je bilo zbranega in predelanega v biodizel 918.799 kg odpadnega jedilnega olja in masti iz gostinstva in gospodinjstva. Kdor se udeleţi akcije zbiranja, s tem pomaga varovati okolje. Večina ljudi odstrani jedilna olja skozi kanalni sistem. Vsak liter jedilnega olja odlit v komunalni sistem – odtok, povzroči indirektne stroške od 0,50 do 0,70 €. Do sedaj je zmanjšanje količine olj v kanalizaciji zaradi zbranega odpadnega jedilnega olja prineslo visoke prihranke pri stroških čiščenja odpadnih vod. Trenutno deluje devet večjih in trije manjši obrati za proizvodnjo biodizla. Njihova skupna zmogljivost je več kot 100.000 t biodizla na leto. Zaradi velikega povpraševanja naj bi v prihodnosti zgradili nove obrate za proizvodnjo biodizla. Čista biogoriva so v celoti oproščena davka na mineralna olja. (Zbiranje odpadnega jedilnega olja in masti Podjetje BAWU GmbH, 2009) 3.1.1 NÖLI (posoda za zbiranje odpadnih olj) Za. zbiranje. odpadnih. jedilnih. olj. se. uporabljajo. posebne. posode. NÖLI. (Niederösterreische Öllinie). V tej posodi se zbirajo: . odpadno jedilno olje in mast;. . olje iz fritez in masti od pečenke;. . olja iz vloţenih jedi (npr. sardele);. . surovo maslo in svinjska mast;. . pokvarjena in pretekla jedilna olja in masti.. V posodi pa se ne zbirajo: . majoneza;. . omake;. . kemikalije in tekočine;. . mineralno olje;. . ostanki od jedi.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 23.

Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Za zbiranje odpadnih jedilnih olj v posodo NÖLI veljajo naslednji nasveti: . ne polniti olja in masti s temperaturo nad 80 °C;. . Nöli je namenjen samo za zbiranje odpadnega jedilnega olja. Ob uporabi je potrebno biti pozoren, previden in ravnati v skladu z navodili za uporabo;. . pokrov mora biti vedno povsem zaprt, da posoda Nöli ne oddaja vonjev in ne predstavlja nevarnosti pri transportu;. . oddajajo se samo polne posode. Potrebno je upoštevati stroške transporta in čiščenja veder;. . v Nöli zbirne bokse gre samo Nöli posoda. Druge posode, vedra in pločevinke ne bodo prevzete.. Opis zbirnega mesta Polne Nöli posode se lahko oddajajo v center za odpadni material (ASZ) ali v zbirno mesto v sami občini. Za vračilo se dobijo spet prazne in čiste Nöli posode. V enem sprejemališču poteka priprava odpadnega jedilnega olja in predhodna obdelava za nadaljnjo predelavo. Nöli vedra se očistijo v posebnih industrijskih pomivalcih. Pripravljena odpadna jedilna olja so v Avstriji predelana v biodizel v rafinerijah Asperhofen in Zistersdorf. Masti, ki niso primerne, so spremenjene v bioplin z vrenjem in so izkoriščene za pridobitev energije (tok in toplota) preko toplarne. Od začetka zbiranja odpadnega jedilnega olja in masti zbrana količina stalno narašča. Zbrane količine olj so bile: Tabela 2: Zbrane količine olj Leto. Zbrana količina olj. 2002. 257.320 kg. 2003. 679.755 kg. 2004. 831.820 kg. 2005. 852.706 kg. 2006. 929.252 kg. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 24.

Visokošolski strokovni študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. 2007. 941.565 kg. 2008. 918.799 kg. Zbiranje odpadnega jedilnega olja in masti je prava pot, saj so jedilna olja in masti dragocene surovine. Ločeno zajete in predelane se tradicionalno uporablja za izdelavo milnih produktov in čistil. Novi postopki omogočajo predelavo v biodizel. Biodizel je kakovostno in okolju prijazno gorivo. Biodizel se lahko uporablja za moderne dizelske motorje, ker je brez ţvepla in ker zniţa emisije plinov do 50 %. Je biološko lahko razgradljiv in pri nesrečah ne ogroţa tal in podtalnice. Biodizel ima visoko mazalnost in varuje motor. NÖ zdruţenje odpadkov in BAWU zagotavljajo (Graški javni promet in biodizel Podjetje Abfallverband, 2009): . upoštevanje zakonskih predpisov;. . varnost odstranjevanja odpadnih snovi za NÖ občane;. . ugodne cene za večje količine;. . ekološke in ekonomske smiselne rešitve;. . prispevek za doseţek Kyoto cilja.. 3.2 Javni promet in biodizel Podjetje za javni promet v Gradcu GVB (Grazer Verkehrsbetriebe) vseh 134 avtobusov oskrbuje z biodizlom, da bi izboljšali kakovost zraka v Gradcu. Vozila na biodizelski pogon so sicer v primerjavi z navadnim dizlom nekoliko manj zmogljiva, vendar je v izpušnih plinih manj ogljikovega dioksida, in ko avtobus odpelje, za njim ni črnih oblakov saj. Projekt GVB nenehno strokovno preverjajo na tehniški univerzi v Gradcu. Pri voţnji avtobusa z biodizlom in ob uporabi oksidacijskih katalizatorjev (OK) se izloči bistveno manj trdnih delcev, v zrak v Gradcu pa tako uhaja manj finega prahu. Zaradi svojih dejavnosti, povezanih z biodizlom in gospodarjenjem z odpadki, je podjetje CPC Austria primeren svetovalec za odpravljanje ekoloških problemov na področju komunale. Od leta 2004 sodelujejo z Mariborom in snujejo gospodarski koncept za odpadke, v katerem je predvideno tudi zbiranje odpadnega jedilnega olja. To Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 25.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. ima smisel tudi zato, ker okoli 80 km od Maribora, v Lendavi, načrtujejo izgradnjo večjega obrata za proizvodnjo biodizla, kjer bi lahko reciklirali tudi odpadno olje. Skupaj z GVB so za Zagreb izdelali koncept, kako bi del avtobusov lahko preuredili za uporabo biodizla. Kitajsko mesto Panzhihua stavi, tako kot poljsko mesto Lublin, na graški model. Tudi v Juţni Koreji se vedno bolj zavedajo, da smeti več ne morejo kar preprosto metati v morje. V treh velikih mestih (Pusan, Inčeon, Taegu) začenjajo v številnih industrijskih obratih uporabljati CPC-jev sistem za varovanje okolja Ökoprofit. Poleg tega bi lahko iz tega nastal skupni raziskovalni projekt pridobivanja biodizla iz alg (Vrhnjak, 23. januar 2008). Švedska ţeli biti od derivatov surove nafte neodvisna drţava, katere gospodarstvo in druge dejavnosti naj bi temeljile na uporabi alternativnih goriv. To naj bi okrepilo švedsko konkurenčnost ter pospešilo gospodarsko rast in tehnološki razvoj. Na švedskem deluje druţbeno gibanje, ki si prizadeva, da bi drţava postala neodvisna od nafte in naftnih izdelkov. Ne dolgo nazaj so predstavniki industrije, znanosti in kmetijstva skupaj z avtomobilsko industrijo in predstavniki javne uprave ustanovili konzorcij, katerega cilj je ustavitev uvoza surove nafte do leta 2020. Ta konzorcij pripravlja posebno poročilo za švedski parlament. Švedska ministrica za trajnostni razvoj Mona Sahlin je napovedala davčne olajšave za nadomestitev goriv na naftni osnovi z alternativnimi gorivi. Zahtevala je tudi večje investicije v »obnovljivo druţbo« in dodatna sredstva za tiste, ki bi pričeli z aktivnostmi na področju biogoriv ter regionalnimi viri toplote (npr. biomasa ali geotermalni viri) (SU:GRE).. V Romuniji lahko izkoristijo velik potencial za proizvodnjo biogoriv s preusmerjanjem dela kmetijske proizvodnje v proizvodnjo surovin za biogoriva (npr. dela proizvodnje sladkorne pese za proizvodnjo bioetanola), s povečevanjem intenzitete kmetijstva, s pridelavo energetskih rastlin na kmetijskih zemljiščih, ki so zdaj na voljo (na več kot dveh milijonih hektarjev), in z izkoriščanjem primerne, a trenutno neobdelane zemlje. Rastline za pridobivanje olja (oljna ogrščica, soja in sončnice) kot tudi ţita (koruza, pšenica in rţ); sladkorna pesa, sladki sirek in krompir so najpomembnejše kulturne rastline za proizvodnjo biodizla in bioetanola. Zasebni investitorji so leta 2007 razvili in uresničili projekte za proizvodnjo 400.000 t biodizla. Obstaja tudi več manjših lokalnih obratov, v drţavi pa je tudi veliko proizvajalcev in uporabnikov čistih rastlinskih olj.. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 26.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. Čista rastlinska olja uporabljajo za pogon kmetijskih strojev. Od začetka leta 2007 je pridelava energetskih pridelkov subvencionirana.. Eden od ukrepov za doseganje ciljev Kyotskega protokola v Sloveniji je tudi nadomeščanje tekočih fosilnih goriv z biodizlom oziroma njegovim dodajanjem neobnovljivim gorivom. Skladno z Direktivo 2003/30/ES, so slovenski distributerji motornih bencinov od leta 2004 dolţni dodajati biodizel fosilnemu dizlu. Predpisana količina biodizla je znašala v letu 2006 2,75 %, v letu 2007 3,5 %, v letu 2008 pa 4,25 %. Največje kratkoročne tehnološke moţnosti za lastno proizvodnjo biogoriv v Sloveniji so na področju pridelave in predelave oljne ogrščice. V letu 2004 je bilo pri nas za ta namen obdelano pribliţno 2.500 ha kmetijskih površin. Upoštevaje EU predpise glede obvezne prahe na 10 % kmetijskih površin od leta 2004 in omejitve glede okoljskih vplivov monokultur oljne ogrščice je pri nas mogoče dolgoročno računati na 6.000–7.000 ha polj oljne ogrščice. V letu 2006 so bile površine polj oljne ogrščice ocenjene na 4.000 ha, natančnih podatkov o tem pa na nivoju Slovenije ni. 3.2.1 Največji slovenski predelovalci biodizla iz oljne ogrščice V Sloveniji so največji predelovalci biodizla iz oljne ogrščice: oljarna Kranj, Pinus Rače ter Intercorn. Slednji organizira na okoli 3.000 ha kmetijskih površin proizvodno verigo 'od semena do goriva'. Poleg velikih predelovalcev je pri nas še nekaj manjših neregistriranih proizvajalcev biodizla iz odpadnih olj. Glavni problemi pri proizvodnji biodizla v Sloveniji so: . sporadičen odkup biogoriv s strani nacionalnih distributerjev motornih goriv;. . predpisana letna kavcija pridelovalcev oljne ogrščice je 250 EUR/ha;. . nestimulativna trošarinska politika;. . omejene produkcijske površine za pridelavo oljne ogrščice.. Doseganje ciljev direktive 2003/30/ES do leta 2013 bo zahtevalo v Sloveniji nadaljnji uvoz biodizla, postopno rast lastne proizvodnje biodizla in bistveno povečanje pridelavo bioetanola. Srednjeročne strategije pri nadomeščanju fosilnih goriv so usmerjene v povečano rabo zemeljskega plina, dolgoročne okolju prijazne energetske vizije pa vključujejo vodik kot gorivo in gorivne celice (SU:GRE).. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 27.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 4 DEFINICIJA BIODIZLA, ZNAČILNOSTI IN UPORABA Biodizel je obnovljiv vir energije, ki predstavlja alternativo dizelskem gorivu, kemično pa je metilni ester maščobnih kislin, ki nastaja pri estrifikaciji trigliceridov rastlinskih olj z metanolom. Obstaja več kot 4000 rastlin, iz katerih je mogoče ekstrahirati olje, ki je pod nekaterimi pogoji (predgretja, nastavitev motorja in dodatkov) uporabno za gorivo ţe kot tako, vendar so surova olja na splošno preveč viskozna in nizkooktanska (kar je problem predvsem za dizelske motorje z višjimi vrtilnimi frekvencami), za kar je potrebno zaestrenje maščobnih kislin v surovem olju. Za Slovenijo je najobetavnejša rastlina za pridobivanje surovega olja oljna ogrščica, saj lahko raste po vsej drţavi, na hektar je lahko pridelamo povprečno tri tone. Biodizel je mogoče pridobivati tudi iz odpadnih rastlinskih ali ţivalskih maščob, celo iz industrijske masti (Horvat, 2001).. Zaradi zelo podobnih lastnosti, se lahko uporablja kot nadomestilo ali v zmesi s klasičnim dizelskim gorivom. Idejo o uporabi rastlinskega olja kot goriva za dizelske agregate je prvič poskušal realizirati nemški inţenir Rudolf Dizel, leta 1895. Pet let kasneje je na svetovni razstavi v Parizu predstavil dizelski agregat, ki je za pogon uporabljal kikirikijevo olje, a je njegova zamisel propadla zaradi prodora dizelskega olja, (ki pa je še danes cenovno nekoliko ugodnejše dizelsko gorivo). V začetku 70-ih let, v času prve velike naftne krize, so odkrili, da lahko s preprosto kemijsko reakcijo spremenijo rastlinskemu olju viskoznost, ki je bila eden ključnih faktorjev za njegovo uporabo kot dizelskega goriva. Dobljeni produkt so, na osnovi podobnih lastnosti z dizelskim gorivom iz nafte, poimenovali »biodizel« (Biodisel, dizel rastlinskega porekla Ekologija, 2009).. 4.1 Prednosti in slabosti Biodizla narejenega iz rastlinskega olja Prednosti biodizla pred fosilnimi gorivi to je (nafte) so: . pozitivna energetska bilanca;. . zaprti krog ogljikovega dioksida;. . omogoča do 35 % niţje emisije ogljikovega oksida in do 20 % niţje emisije nezgorelih ogljikovodikov v ozračje;. . skoraj ne vsebuje ţvepla (pod 10 mg/kg);. . zniţuje stopnjo dimljenja izpušnih sistemov (tudi do 70 %);. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 28.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. . ne vsebuje škodljivih aromatskih spojin (benzen, toluen ipd.);. . v primeru izlitij ne predstavlja nevarnosti za okolje (biološko razgradljiv);. . izboljšuje mazalne sposobnosti dizelskega goriva;. . uporaben za ţe obstoječe izvedbe dizelskih motorjev;. . standardizirano gorivo.. Ima pa tudi nekatere pomanjkljivosti, in sicer: . pogoji pri zgorevanju biodizla omogočajo nastanek večjih količin dušikovih oksidov;. . nevarnost nastanka monokultur;. . omejen proizvodni potencial;. . za izdelavo potreben alkohol (metanol, etanol);. . cena.. Biodizel ima kurilno vrednost 37000 kj/kg, kar pomeni v primerjavi s fosilnim dizelskim gorivom, ki ima kurilno rednost 42000 kj/kg, pribliţno 12 % manjši energijski izkoristek. Manjša kalorična vrednost, sicer pomeni zmanjšanje motornega navora in moči ter povečanje porabe za 5 %. Po drugi strani pa raba biodizelskega goriva podaljša ţivljenjsko dobo dizelskih agregatov, saj je za 65 % bolj mazivno od dizelskega goriva. Zgorevanje biodizelskega goriva v dizelskem agregatu povzroča 80 % manjše emisije ogljikovega dioksida in do 100 % manj ţveplovega dioksida. Pri gorenju biodizla nastane do 20 krat manj ogljikovega oksida kot pri gorenju dizelskega goriva. Samo zgorevanje biodizla zagotavlja za 90 % manjšo količino nezgorelih ogljikovodikov in za 76 % zmanjšanje aromatskih ogljikovodikov in ogljikovega oksida v primerjavi s nafto. Emisijske vrednosti pri gorenju biodizla omogočajo idealno uporabo tega goriva v pomorstvu, nacionalnih parkih, jezerih in gozdovih ter v onesnaţenih mestih, kjer se 99,6 % biodizla biološko razgradi v pičlih dveh dneh (Levar, 2008, str. 4).. 4.2 Predelava odpadnega jedilnega olja v biodizel V Sloveniji se za pridobivanje biodizelskega goriva, poleg manjših proizvajalcev za lastne potrebe, zanimajo oziroma ga ţe pridobivajo podjetja, ki se ţe ukvarjajo z rafiniranjem rastlinskih ali mineralnih olj. Madţari so leta 2004 sprejeli dekret, ki Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 29.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. določa potencial alternativnih virov energije, primerja doseţke z zahtevami Evropske unije in je osnova za podeljevanje subvencij za posamezna področja bioenergentov.. V koordinaciji organiziranega sodelovanja pridobivanja biodizla v Sloveniji sodeluje drţava, Kmetijski inštitut in nekatera podjetja, ki so zainteresirana za predelavo ali uvoz surovin in pridobivanje biodizla. Biodizel se ţe uvaja v sredstvih javnega prevoza v Ljubljani in Mariboru ter v Celju, čedalje več je tudi »garaţnih« izdelovalcev biodizla, to so posamezniki, ki predelujejo odpadno jedilno olje za v biodizel doma. Ti so zametki dodatne proizvodnje. Leta 2003 je Direktiva o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv (2003/30/ES) določila znatno povečanje rabe biogoriv v prometu s ciljem 5,75 % deleţa biogoriv v celotni porabi bencina in dizelskega goriva v prometu, danem na trg do 31. decembra 2010. Leta 2005 so biogoriva predstavljala 1 % goriv, namenjenih porabi v prometu. Vlada Republike Slovenije je v letu 2003 na predlog ministra za okolje in prostor v okviru predloga sprememb in dopolnitev zakona o trošarinah sprejela sklep s katerim so biogoriva, med katera spada tudi biodizel, opredeljena kot pogonska goriva oproščena trošarine. Mogoča je tudi negativna politika s pomočjo energetskih davkov kot jih ima na primer Danska. Energetski davek je davek na različne oblike proizvodnje energije. Običajno se zaračunava uporaba fosilnih goriv. Namen davka ni toliko za povečanje davčnih prihodkov temveč za spodbujanje okoljskih vzrokov kot so trajnostni razvoj. Poleg takšnega spodbujanja bi bilo potrebno uvesti tudi subvencije. Najpomembnejša pa je promocija uporabe biogoriv, saj je biodizel še vedno gorivo, ki potrebuje »razlago« potencialnim uporabnikom (Tomc, 2006, str. 10–11). Za predelavo olj v biodizel se bodo poleg večjih proizvajalcev pojavili tudi manjši , ki imajo prednosti na ekološkem področju, predvsem zaradi manjšega obremenjevanja okolja. Večji obsegi kontinuiranega tipa procesa so ekonomsko zanimivi za večja podjetja z velikimi sredstvi, saj je ta oblika procesa kapitalno bolj intenzivna in draţja pri obratovanju. Vse je odvisno od cen nafte, povpraševanja in drţavne politike. Če bodo cene nafte visoke, povpraševanje preseţno in bo zakonodaja dovoljevala neposredno prodajo biodizla, bo preţivetje omogočeno tudi manjšim proizvodnjam. V Sloveniji je moţno, da ne bo vzpodbud za lastno proizvodnjo in bo to prepuščeno tujcem ali pa bomo biodizel uvaţali (Tomc, 2006, str. 10).. Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 30.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Visokošolski strokovni študijski program. 4.3 Proces predelave odpadnega olja v biodizel Proces predelave odpadnega olja v biodizel poteka s kemijskim postopkom estrenja.. Postopek obsega naslednje faze: . čiščenje odpadnega olja;. . dehidracija odpadnega olja;. . nevtralizacija maščobnih kislin;. . estrenje.. Čiščenje odpadnega olja Najboljši način čiščenja je sedimentacija. Olje se pusti v posodi ali tanku za surovo olje, kjer se večji delci usedejo na dno. čisto olje pa ostane na vrhu. Olje se prelije v posodo. v kateri se segreje do 35 °C, takšno olje postane bolj viskozno in ga laţje filtriramo. Uporabi se filter za kavo. Dehidracija odpadnega olja Vsako olje vsebuje nekaj vode, še posebno veliko je vsebuje odpadno jedilno olje. Vsebnost vode v sveţem surovem olju ni velika, vendar se s pregrevanjem olja ugotovi ali olje vsebuje vodo. Voda upočasni reakcijo in povzroči saponifikacijo. Olje se nato segreva na 100 °C in pusti, da vsa voda izhlapi, pri tem pa se uporabi mešalnik. Če olje ne vsebuje vode, pregrevanje ni potrebno s čemer se prihrani čas ter energija. Nevtralizacija maščobnih kislin To je najzahtevnejši postopek v celotnem procesu in zahteva veliko natančnost. S titracijo se določi koliko natrijevega hidroksida je potrebno za nevtralizacijo maščobnih kislin. Pri estrenju odpadnega jedilnega olja je potrebno določiti proste maščobne kisline, ki so nastale pri uporabi olja. Na liter odpadnega olja se porabi pribliţno 3,5 g natrijevega hidroksida. Ker je gostota olja različna, je priporočljivo, da olje stehtamo. Estrenje Za estrenje je potrebno pripraviti natrijev hidroksid ter metanol. Če natrijev hidroksid zmešamo z metanolom, dobimo natrijev metoksid oz. natrijev metanoat. Gostota metanola in surovega olja je pribliţno enaka. Če ţelimo narediti ustrezno količino Andreja Kramer: Logistični sistem zbiranja odpadnih jedilnih olj. 31.