Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016

1. UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO. PRIMERJAVA OBISKOVALCEV SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA MED LETI 2004 IN 2016. Diplomski seminar s prilogami na CD ROMu. Mentor: red. prof. dr. Miha Kovač. Jure Bolta. Ljubljana, 2018. Ime in PRIIMEK: Jure BOLTA.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 2. Naslov diplomskega seminarja: Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016 Študijski program Bibliotekarstvo in informatika Smer: Knjigarstvo. Kraj: Medvode Leto: 2016 Število listov: 34. Št. slik: 15. Št. tabel: 11. Število prilog: 2. Št. strani prilog: 3. Število bibliografskih opomb: 4 Mentor/ica: red. prof. dr. Miha Kovač Delovna praksa je potekala v: Gospodarska Zbornica Slovenije Delovni mentor/mentorica: g. Zdravko Kafol. UDK : Ključne besede: Slovenski knjižni sejem, Anketa, primerjava, obiskovalci Izvleček: V diplomskem seminarju so prikazani in primerjani rezultati anket, ki sta bili opravljeni med obiskovalci 32. in 20. Slovenskega knjižnega sejma. Nekaj vprašanj bom primerjal tudi z raziskavo Knjiga in bralci 5. Anketa, s pomočjo katere sem zbiral podatke je vsebovala enajst vprašanj, nanjo pa je odgovorilo 346 obiskovalk in obiskovalcev sejma. Namen primerjave je ugotoviti, če in koliko so se spremenili obiskovalci v času med 20. in 32. Slovenskim knjižnim sejmom..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 3. Prevod v angleščino: Title: Comparison of Slovenian book fair visitors between the years of 2004 and 2016. Keywords: Slovenian book fair, survey. comparison, visitors. Abstract: In the graduation seminar the data gathered from surveys done among the Slovenian book fair goers in the years of 2004 and 2016 is shown and compared. Some questions will be compared to a research Knjiga in bralci 5. The survey, with which I gathered the data was comprised of eleven questions and was answered by 346 fair goers. The purpose of the comparison in if and how much the fair goers have changed between the 20th and 32th Slovenian book fair..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 4. 1. KAZALO 1.. KAZALO ...................................................................................................................... 4 1.2 KAZALO PREGLEDNIC ........................................................................................... 5 1.3. KAZALO SLIK .......................................................................................................... 5 1.4 KAZALO PRILOG ..................................................................................................... 6. 2. ZAHVALA ....................................................................................................................... 7 3. UVOD ............................................................................................................................... 8 4. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM .................................................................................... 9 4.1 O SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU .................................................................... 9 4.2 NAGRADE, KI SE PODELJUJEJO NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU .... 10 5. ANKETA ........................................................................................................................ 11 5.1 OPRAVLJANJE ANKETE ....................................................................................... 11 6. ANALIZA ANKETE OBISKOVALCEV 32. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA................................................................................................................................ 12 6.1 TABELE ZA ANKETO OBISKOVALCEV 32. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA............................................................................................................................. 12 6.2 ANALIZA IN PRIMERJAVA ANKET.................................................................... 18 6.2.1 Prvo vprašanje .............................................................................................. 18 6.2.2 Drugo vprašanje ........................................................................................... 19 6.2.3 Tretje vprašanje ............................................................................................ 20 6.2.4 Četrto vprašanje ........................................................................................... 21 6.2.5 Peto vprašanje ............................................................................................... 22 6.2.6 Šesto vprašanje ............................................................................................. 23 6.2.7 Sedmo vprašanje ........................................................................................... 24 6.2.8 Osmo vprašanje ............................................................................................ 25 6.2.9 Deveto vprašanje........................................................................................... 26 6.2.10 Deseto vprašanje ......................................................................................... 27 6.2.11 Enajsto vprašanje ....................................................................................... 28.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 5. 7. ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 30 8. LITERATURA............................................................................................................... 32 9. PRILOGE ....................................................................................................................... 33. 1.2 KAZALO PREGLEDNIC Tabela 1: Število anketiranihih obiskovalk in obiskovalcev .......................................... 12 Tabela 2: Starost anketirank in anketirancev ................................................................ 12 Tabela 3: Stopnja izobrazbe anketirank in anketirancev .............................................. 13 Tabela 4: Regija bivanja anketirank in anketirancev .................................................... 13 Tabela 5: Kako pogosto anketiranke in anketiranci zahajajo v knjigarne in knjižnice ............................................................................................................................................. 14 Tabela 6: Nakupovalne navade anketirank in anketirancev ......................................... 14 Tabela 7: Ste že kdaj obiskali knjižni Slovenki knjižni sejem? ..................................... 15 Tabela 8: Kje ste izvedeli za Slovenski knjižni sejem? ................................................... 15 Tabela 9: Ali imate namen kupiti knjigo? ....................................................................... 16 Tabela 10: Koliko spremljajočih prireditev nameravate oz. ste obiskali? ................... 16 Tabela 11: Kje najpogosteje kupujete knjige?................................................................ 17. 1.3. KAZALO SLIK Slika 1: Otvoritev 32. Slovenskega knjižnega sejma ...................................................... 10 Slika 2: Otvoritev 32. Slovenskega knjižnega sejma ...................................................... 10 Slika 3: Grafikon anketirank in anketirancev 2004 glede na spol ................................ 18 Slika 4: Grafikon anketirank in anketirancev 2016 glede na spol ................................ 18 Slika 5: Starost obiskovalcev ............................................................................................ 19 Slika 6: Stopnja izobrazbe obiskovalcev leta 2016 ......................................................... 20 Slika 7: Primerjava stopnje izobrazbe anketirank in anketirancev ............................. 20 Slika 8: Kraj stalnega prebivališča .................................................................................. 21 Slika 9: Kako pogosto obiščete knjižnico? ...................................................................... 22 Slika 10: Koliko knjig kupite letno? ................................................................................ 23 Slika 11: Ali ste že obiskali knjižni sejem ........................................................................ 24.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 6. Slika 12: Kje ste izvedeli za knjižni sejem? ..................................................................... 25 Slika 13: Ali imate namen kupiti kakšno knigo? ............................................................ 26 Slika 14: Ali se boste udeležili katere izmed spremljevalnih prireditev ....................... 27 Slika 15: Kje najpogosteje kupujete knjige? ................................................................... 29. 1.4 KAZALO PRILOG PRILOGA A: Anketa za obiskovalce knjižnega sejma 2016 ......................................... 33 PRILOGA B: Podoba 32. Slovenskega knjižnega sejma ............................................... 35.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 7. 2. ZAHVALA. Rad bi se zahvalil vsem domačim, za vso spodbudo, ki sem je bil deležen iz njihove strani in vsem kolegicam, ki so na knjižnem sejmu opravljale anketo, ki sem jo uporabil za diplomski seminar. Posebno pa bi se rad zahvalil mojima mentorjema. Študijskemu mentorju dr. Mihu Kovaču, ki mi je bil v veliko pomoč pri pisanju naloge in delovnemu mentorju g. Zdravku Kafolu, ki mi je omogočil vpogled v organizacijo in način dela na Slovenskem knjižnem sejmu in v Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev na Gospodarski zbornici Slovenije..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 8. 3. UVOD Glavni namen tega diplomskega seminarja je primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. V ta namen smo na 32. Slovenskem knjižnem sejmu opravili anketo, ki je bila v večini enaka kot anketa, ki je bila opravljena pred 10 leti na 20. Slovenskem knjižnem sejmu.. Rezultate zadnje ankete bom v diplomskem seminarju predstavil in jih primerjal s tistimi izpred desetih let, ki jih je za svojo diplomsko nalogo takrat uporabil kolegica Mateja Drnovšek. Ker anketi nista popolnoma enaki sem naredil primerjavo le med tistimi vprašanji, ki so bila enaka v obeh anketah..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 9. 4. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM 4.1 O SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU Slovenski knjižni sejem so prvič organizirali leta 1972, na njem je 17 založnikov razstavljalo novosti zadnjih let. Od takrat se je Slovenski knjižni sejem povsem spremenil. Sejem je bil še pred dvajsetimi leti bienalen dogodek, sedaj se ga organizira vsako leto. Sejem v tretjem tednu novembra organizira Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev na Gospodarski zbornici Slovenije v sodelovanju s Cankarjevim domom. Knjižni sejem, kot ga poznamo danes ima devet sklopov: mednarodno sodelovanje in država v fokusu, debatno kavarno, forum, založniško akademijo, pisateljski oder, kulinartfest, cicifest, šolski knjigosled in sejem v gosteh z gostujočim mestom. Leta 2004 se je sejem odvijal med 1. in 5. decembrom, na njem je imelo stojnice 95 založb. Odivjale so se debatne kavarne, organizirani so bili Šolski in strokovni knjigosled in predavanja v sklopu Založniške akademije. Takrat je imel Slovenski knjižni sejem tudi vstopnino, ki je znašala 800 SIT za odrasle, 500 SIT za upokojence, šolarji, dijaki in študenti pa so imeli na sejem prost vstop. Na sejem je leta 2004 prišlo 24.500 obiskovalcev. Na zadnjem sejmu, ki se je odvijal med 23. in 27. noveimbrom 2016 se je na vseh devetih sklopih skupaj odvilo 284 spremljevalnih dogodkov in prireditev, torej skoraj sedem prireditev na uro. Sejem ni imel vstopnine kot že nekaj prejšnjih let. Na 32. Slovenskem knjižnem sejmu je razstavljalo 97 razstavljalcev, sejem pa je po oceni organizatorjev obiskalo okoli 33.000 ljudi. Številka seveda ni točna, ker na 32. Slovenskem knjižnem sejmu niso prodajali kart. Leta 2016 se je Slovenski knjižni sejem prvič razširil izven Ljubljane. Gostovali so v Brežicah, kjer se je odvijalo bogato kulturno dogajanje. Na sejmu pa je gostovalo mesto Tolmin, ki je bilo proglašeno za Alpsko mesto leta 2016..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 10. Slika 1: Otvoritev 32. Slovenskega knjižnega sejma Slika 2: Otvoritev 32. Slovenskega knjižnega sejma. 4.2 NAGRADE, KI SE PODELJUJEJO NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU Na slovenskem knjižnem sejmu podeljujejo tudi nagrade. Nekatere podeljujejo organizatorji, druge pa zunanje ogranizacije, ki so si za podelitev nagrad izbrale Slovenski knjižni sejem. Nagrade, ki se podeljujejo so: ● Schwentrnrjeva nagrada ● Posebno priznanje Slovenskega knjižnega sejma ● Velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma - Knjiga leta ● Nagrada za najboljši literarni prvenec ● Nagrada za najboljšo poslovno knjigo leta ● Nagrada Radojke Vrančič ● Nagrado za najbolje oblikovano knjigo ● Zlato okno ● Nagrado za najboljšo stojnico ● Zlate hruške.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 11. 5. ANKETA 5.1 OPRAVLJANJE ANKETE Anketo nas je opravljalo enajst študentov in študentk, ki smo v študijskem letu 2016/17 obiskovali predmet Slovenski in mednarodni knjižni trg. Anketirali smo obiskovalce tekom celotnega knjižnega sejma, da bi bili rezultati reprezentativni smo anketirali obiskovalce tako dopoldan kot popoldan in ne le med delavniki, ampak tudi med koncem tedna, torej od 23. do 27. novembra 2016. Skupno smo anketirali 346 obiskovalk in obiskovalcev. Leta 2004 se je anketo opravljalo od 1. do 5. decembra, anketiranih je bilo 300 obiskovalk in obiskovalcev sejma..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 12. 6. ANALIZA ANKETE OBISKOVALCEV 32. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA 6.1 TABELE ZA ANKETO OBISKOVALCEV 32. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA. Tabela 1: Število anketiranihih obiskovalk in obiskovalcev Odgovori. Frekvenca. Odstotek. Moški. 147. 42%. Ženske. 199. 58%. Skupaj. 346. 100%. V preglednici so podani odgovori anketiranih obiskovalk in obiskovalcev, ko smo jih spraševali po njihovem spolu. Anketirali smo 346 obiskovalk in obiskovalcev sejma od tega je bilo 58% žensk in 42% moških.. Tabela 2: Starost anketirank in anketirancev Odgovori. Frekvenca. Ostotek. do 20 let. 41. 12%. 21-40 let. 148. 43%. 41-60 let. 93. 27%. 61 in več. 56. 16%. Ne želi povedati. 0. 0. V tabeli vidimo starostno strukturo anketirank in anketirancev. Vidno je, da je najmanj obiskovalcev mlajših od 20 let, največ pa obiskovalcev starih od 21 do 40 let..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 13. Tabela 3: Stopnja izobrazbe anketirank in anketirancev Odgovori. Frekvenca. Odstotek. Osnovnošolska ali manj. 17. 5%. Srednješolska. 133. 38%. Višješolska, visokošolska. 179. 52%. Ne želi povedati. 16. 5%. V tabeli so podani odgovori anketirank in anketirancev, ko smo ji spraševali po zadnji zaključeni stopnji izobrazbe. Najmanj je bilo takih z zaključeno osnovno šolo, največ pa tistih z zaključeno višjo ali visoko šolo.. Tabela 4: Regija bivanja anketirank in anketirancev Odgovori. Frekvenca. Odstotek. Osrednjeslovenska. 178. 54%. Gorenjska. 28. 8%. Dolenjska. 21. 6%. Štajerska. 40. 12%. Notranjska. 18. 5%. Goriška. 5. 1%. Primorska. 22. 6%. Koroška. 13. 4%. Prekmurje. 3. 1%. Ne želi povedati. 7. 2%. V preglednici vidimo rezultate vprašanja »V kateri regiji prebivate?«. Največ jih je podalo odgovor, da prebivajo v osrednjeslovenski regiji (54%), najmanj (1%) obiskovalcev je bilo iz Prekmurja..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 14. Tabela 5: Kako pogosto anketiranke in anketiranci zahajajo v knjigarne in knjižnice Kako pogosto zahajate. vsaj enkrat na teden. 1-2 krat mesečno. nekajkrat letno. ne zahajam. v knjižnico. 101 (29%). 129 (37%). 85 (25%). 31 (9%). v knjigarno. 39 (11%). 105 (30%). 164 (48%). 37 (11%). V tabeli so podani rezultati odgovorov anketirank in anketirancev, ko smo jih spraševali kako pogosto zahajajo v knjižnice in knjigarne. Največ anketirank in anketirancev je odgovorilo, da knjižnico obiščejo 1-2 krat mesečno (37%) najmanj pa, da v knjižnico ne zahajajo 9%. V knjigarno najpogosteje anketiranke in anketiranci zahajajo nekajkrat letno (48%), najmanj anketirank in anketirancev (11%) je odgovorilo, da v knjigarni ne zahajajo in da obiščejo knjigarno vsaj enkrat tedensko.. Tabela 6: Nakupovalne navade anketirank in anketirancev 0. 1-3. do 10. več kot 10. Koliko knjig kupite na leto. 25 (7%). 139 (40%). 126 (36%). 56 (16%). Koliko knjig kupite na leto v tujem jeziku. 151 (44%). 123 (36%). 49 (14%). 22 (6%). Odgovori. V preglednici vidimo odgovore anketiranih obiskovalk in obiskovalcev na vprašanje »Koliko knjig kupite na leto? in Koliko knjig kupite v tujem jeziku?«. Največ anketiranih obiskovalk in obiskovalcev kupi 1-3 knjige letno (40%), najmanj pa knjig ne kupuje (7%). V tujem jeziku največ anketirank in anketirancev pravi, da knjig ne kupujejo (44%), najmanj pa letno kupi več kot 10 knjig v tujem jeziku (6%)..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 15. Tabela 7: Ste že kdaj obiskali knjižni Slovenki knjižni sejem? Odgovori. Frekvenca. Odstotek. Da. 290. 84%. Ne. 56. 16%. V tabeli so podani odgovori anketirank in anketirancev, ko nas je zanimalo, če so sejem še obiskali kdaj prej ali so na sejmu prvič. Velika večina anketiranih obiskovalk in obiskovalcev se je knjižnega sejma udeležilo že v prejšnjih letih (84%), 16% anketirank in anketirancev je bilo novih obiskovalcev. Tabela 8: Kje ste izvedeli za Slovenski knjižni sejem? Odgovori. Frekvenca. Odstotek. Plakat. 35. 10%. Radio. 38. 11%. Televizija. 44. 13%. Časopis. 48. 14%. Splet. 77. 22%. Družbena omrežja. 61. 18%. Drugo. 106. 31%. Redni obiskovalec. 153. 44%. V zgornji razpredelnici vidimo rezultate dobljene na vprašanje »Kje ste izvedeli za Slovenski knjižni sejem?«. Najpogostejši odgovor anketirank in anketirancev je bil, da so redni obiskovalci sejma (44%), najmanj pa jih je za sejem izvedelo prek radia (11%)..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 16. Tabela 9: Ali imate namen kupiti knjigo? Odgovori. Frekvenca. Odstotek. Da. 191. 55%. Ne. 39. 11%. Mogoče. 114. 33%. V tabeli so podani odgovori, ki smo jih dobili, ko smo anketiranke in anketirance spraševali, če imajo namen kupiti kakšno knjigo. Tabela 10: Koliko spremljajočih prireditev nameravate oz. ste obiskali? Odgovori. Frekvenca. Odstotek. Nobene. 154. 45%. 1-2. 123. 35%. Več kot 2. 68. 20%. V razpredelnici so podani odgovori anketiranih obiskovalk in obiskovalcev, ko smo jih spraševali, če se imajo namen udeležiti katere izmed spremljajočih prireditev. Največji delež predstavlja odgovor »Nobene« (45%), najmanjši pa odgovor »Več kot 2« (20%)..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 17. Tabela 11: Kje najpogosteje kupujete knjige? Odgovori. Frekvenca. Odstotek. Knjigarna. 174. 50%. Splet. 67. 19%. Nakupovalni centeri. 30. 9%. Antikvariati. 21. 6%. Akviziterji. 2. 1%. Knjižni klub. 11. 3%. Knjižni sejem. 34. 10%. V tabeli so odgovori anketirank in anketirancev na vprašanje »Kje najpogosteje kupujete knjige?«. Največ jih knjige kupuje v knjigarnah (50%), najmanj pa prek akviziterjev (1%)..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 6.2 ANALIZA IN PRIMERJAVA ANKET 6.2.1 Prvo vprašanje. Spol 2004. Moški. Ženske. Slika 3: Grafikon anketirank in anketirancev 2004 glede na spol. Spol 2016. Moški. Ženske. Slika 4: Grafikon anketirank in anketirancev 2016 glede na spol. 18.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 19. Iz grafikonov lahko vidimo, da smo leta 2016 anketirali 346 obiskovalk in obiskovalcev knjižnega sejma. Od tega je bilo 42,5% moških in 57,5% žensk. V anketi ki je bila opravljena leta 2004 pa je bilo anketiranih 300 obiskovalk in obiskovalcev, od tega moških 97, kar predstavlja 32,3%, žensk pa 203, torej 67,7%. 6.2.2 Drugo vprašanje V drugem vprašanju smo na 32. Slovenskem knjižnem sejmu spraševali po starosti anketirank in anketirancev. Primerjava z 20. Slovenskim knjižnim sejmom žal ni mogoča, ker takrat to vprašanje ni bilo vključeno v anketo.. Starost obiskovalcev. 56. 41. 93 148. do 20 let. 21-40 let. 41-60 let. 61 let ali več. Slika 5: Starost obiskovalcev Največ anketirank in anketirancev je bilo starih med 21 in 40 let in sicer 43%, sledijo jim obiskovalci stari med 41 in 60 let, ki predstavljajo 27%. Nato so najstarejši, ki predstavljajo 16% vseh anketirank in anketirancev, najmanj pa je bilo mladih do 21 leta in sicer 12%..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 20. 6.2.3 Tretje vprašanje. Stopnja izobrazbe 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Osnovna šola. Srednja šola. Višja, visoka šola. ne želim povedati. Število obiskovalcev. Slika 6: Stopnja izobrazbe obiskovalcev leta 2016 Obiskovalci 32. Slovenskega knjižnega sejma so imeli na voljo štiri odgovore: •. Osnovna šola,. •. serednja šola,. •. vijša ali visoka šola. •. ne želim povedati.. Iz zgornjega grafa se vidi, da je največ anketirank in anketirancev (179) zaključilo višjo ali visoko šolo, nekaj manj(133) srednjo šolo najmanj (17) pa osnovno šolo. 16 anketirank in anketirancev zadnje zaključene stopnje izobrazbe ni želelo zaupati.. Stopnja izobrazbe 57%. 60% 50%. 52%. 39%. 40%. 38%. 30% 20% 10%. 5%. 3%. 0% 2004 Osnovna šola. 2016 Srednja šola. Višja, visoka šola. Slika 7: Primerjava stopnje izobrazbe anketirank in anketirancev.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 21. Iz podatkov, pridobljenih na sejmih lahko vidimo, da je največ anketirank in anketirancev doseglo višjo in visoko stopnjo izobrazbe, leta 2004 57%, 2016 pa 52%. Srednješolsko izobrazbo je doseglo 39% leta 2004 in 38% leta 2016. Najmanj je bilo takih anketirank in anketirancev, ki so zaključili le osnovno šolo 3% leta 2004 in 5% leta 2016.. 6.2.4 Četrto vprašanje V tretjem vprašanju, smo spraševali po regiji, kjer imajo anketiranke in anketiranci prijavljeno stalno prebivališče.. Kraj stalnega prebivališča 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0%. 2004. 2016. Slika 8: Kraj stalnega prebivališča Iz grafa vidimo, da je bilo na obeh sejmih največ anketirank in anketirancev iz osrednje Slovenije. Leta 2004 so bili na drugem mestu anketiranke in anketiranci iz Gorenjske, 2016 pa iz Štajerske. Na tretjem mestu so se leta 206 znašli anketiranke in anketiranci iz Gorenjske, lani pa iz Štajerske. Naslednja tri mesta so v obeh letih zasedli anketiranke in anketiranci iz Dolenjske, Primorske in Notranjske, nato pa so se na sedmem mestu leta 2004 nahajali tisti iz Koroške, 2016 pa anketiranke in anketirancci iz Prekmurja, na zadnjem mestu pa so zamenjali vlogi..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 22. 6.2.5 Peto vprašanje Petega vprašanja ni mogoče v celoti primerjati s tistim iz leta 2004, saj so takrat spraševali le kako pogosto anketiranke in anketiranci obiskujejo knjižnice, leta 2016 pa je bilo vprašanju v anketi dodano še podvprašanje »Kako pogosto zahajate v knjigarno?«.. Kako pogosto zahajate v knjižnico 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2004 Vsaj enkrat na teden. 2016 1-2 krat mesečno. Nekajkrat letno. Ne zahajam. Slika 9: Kako pogosto obiščete knjižnico? Leta 2004 je največ anketirank in anketirancev knjižnega sejma knjižnico obiskalo vsaj enkrat na teden, iz grafa je razvidno, da se to leta 2016 ni ponovilo. V zadnjem desetletju je število tistih, ki je podalo odgovor, da knjižnico obiščejo vsaj enkrat na teden padlo, naraslo pa je število tistih, ki knjižnico obiščejo 1-2 krat mesečno. Povečalo se je število anketirank in anketirancev, ki knjižnico obiskujejo nekajkrat letno, tistih, ki v knjižnico ne zahajajo pa je še vedno najmanj, a je delež narasel za nekaj odstotkov..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 23. 6.2.6 Šesto vprašanje Šesto vprašanje se je nanašalo na število kupljenih knjig letno. Podvprašanje se je nanašalo na število knjig, ki so bile v tujem jeziku, vendar ker tega dela vprašanja leta 2004 ni bilo ga ne morem primerjati. Prvi del vprašanja, torej koliko knjig kupi posameznik letno bom primerjal še z enakim vprašanjem iz raziskave Knjiga in bralci 5.. Koliko knjig kupite letno? 60,00% 50,00% 40,00% 30,00% 20,00% 10,00% 0,00% 2004. 2016 Nič. 1 do 3. do 10. Knjiga in bralci 5 več kot 10. Slika 10: Koliko knjig kupite letno? Iz grafov lahko vidimo, da anketiranke in anketiranci sejma 2016 kupujejo manj knjig kot tisti, ki so sejem obiskali leta 2004. Odstotek anketirank in anketirancev, ki kupijo več kot 10 knjig je padel iz 29% na 16%, število anketirank in anketirancev ki letno kupijo do deset knjig je v zadnjih desetih letih padel le za en odstotek iz 37% na 36%. Največjo razliko opazimo pri deležu anketirank in anketirancev, ki kupijo 1-3 knjige letno. Ta je na 20 Slovenskem knjižnem sejmu znašal 29% na 32. pa 40%. Povečalo se je tudi število anketirank in anketirancev, ki knjig ne kupujejo in sicer iz 4% na 7%. Čeprav anketirane obiskovalke in obiskovalci knjižnega sejma, z leti kupujejo manj knjig pa lahko rečemo, da so še vseeno boljši kupci knjig kot tisti, ki so sodelovali v raziskavi Knjiga in bralci 5. Kot lahko vidimo iz grafa je skoraj polovica anketirank in anketirancev na vprašanje odgovorila, da ne kupi niti ene knjige na leto. Zelo malo, 14% anketiranih posameznikov je odgovorilo, da kupijo do 3 knjige letno, do deset knjig kupi 37% vprašanih, odgovora več kot deset pa v raziskavi niso imeli..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 24. Iz te primerjave je razvidno, da tisi posamezniki, ki obiščejo knjižni sejem kupujejo več knjig. Ne moremo vedeti ali jih kupujejo zgolj na knjižnem sejmu ali so njihove navade takšne tudi izven sejma, lahko pa trdimo da obiskovalci Slovenskega knjižnega sejma kupujejo več knjig, kot tisti, ki se sejma ne udeležijo.. 6.2.7 Sedmo vprašanje Tu smo obiskovalce vprašali ali so že kdaj obiskali knjižni sejem.. Ali ste že kdaj obiskali knjižni sejem. 2016. 2004. 0%. 10%. 20%. 30%. 40%. 50% ne. 60%. 70%. 80%. 90%. 100%. da. Slika 11: Ali ste že obiskali knjižni sejem Kot je vidno iz grafa je večina anketirank in anketirancev Slovenskega knjižnega sejma stalnih. Vidimo pa tudi, da se je število novih obiskovalcev v dvanajstih letih povečalo iz 10% na 16%..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar.. 25. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 6.2.8 Osmo vprašanje V osmem vprašanju nas je zanimalo kako so obiskovalci izvedeli za knjižni sejem.. Kje ste izvedeli za knjižni sejem. 2016. 2004. 0%. 5%. 10%. Redni obiskovalec. 15%. 20%. Družabna omrežja. 25% Splet. 30% Drugo. 35% Časopis. 40% TV. 45% Rodio. 50%. Plakati. Slika 12: Kje ste izvedeli za knjižni sejem? Primerjamo lahko le podatke pridobljene iz petih odgovorov, čeprav so jih imeli obiskovalci sejma 2016 na izbiro osem. Po pričakovanjih se je delež anketirank in anketirancev, ki so za knjižni sejem slišali prek tiskovin s časom zmanjšalo. Že leta 2004 je med vsemi možnostmi na drugem mestu televizija, ki je bila takrat skoraj edini digitalni način promocije poleg interneta. Med tiskanimi pa prevladujejo časopisi. Naraslo je število anketirank in anketirancev, ki so za knjižni sejem izvedeli zaradi plakatov. Ker organizatorji nimajo velikega proračuna namenjenega oglaševanju in promociji, so se odločili okrepiti promocijo sejma s pomočjo spleta. Prav tako splet in družabna omrežja leta 2004 še niso bila v takem razmahu kot so danes. Vidimo, da je leta 2016 velik delež anketirank in anketirancev podal odgovor, da za sejem vedo, ker so stalni obiskovalci. Tega deleža ne moremo primerjati z letom 2004, ker takrat te možnosti odgovora obiskovalci niso imeli. Za odgovor drugo so se na 32. Slovenskem knjižnem sejmu odločali predvsem zato, ker so zanj izvedeli v šoli, ki ni bila navedena kot možen odgovor..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 26. 6.2.9 Deveto vprašanje Obiskovalce sejma smo spraševali ali imajo namen kupiti kakšno knjigo.. Ali imate namen kupiti kakšno knjigo 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2004. 2016 Da. Ne. Mogoče. Slika 13: Ali imate namen kupiti kakšno knigo? Razmerje med tistimi, ki imajo na knjižnem sejmu namen kupiti vsaj eno knjigo in tistimi, ki nimajo namena kupiti knjige se je ohranilo, naraslo pa je število ljudi, kise za nakup še niso odločili. Od leta 2004 do 2016 je število ljudi, ki imajo namen kupiti knjigo, padlo za dva odstotka. Število anketirank in anketirancev, ki knjige niso kupili na nobenem izmed knjižnih sejmov, je padlo iz 17% na 11%..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 27. 6.2.10 Deseto vprašanje V desetem vprašanju nas je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu zanimalo koliko spremljevalnih prireditev se anketiranke in anketiranci nameravajo udeležiti, na 20. Slovenskem knjižnem sejmu pa je avtorico zanimalo le, če se imajo anketiranke in anketiranci namen udeležiti sploh katere izmed spremljevalnih prireditev.. Spremljevalne prireditve 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% 2004. 2016 Ne. Mogoče. Da. Več kot 2. Slika 14: Ali se boste udeležili katere izmed spremljevalnih prireditev Ker sta se anketna vprašalnika med seboj razlikovala sem lahko naredil le delno analizo tega vprašanja. Leta 2004 so imeli anketiranke in anketiranci na možnost odgovore »Ne« »Da« in »Mogoče«. Leta 2016 pa so bili možni odgovori »Ne«, »Da, 1-2« in »Več kot 2«. Z leti je število anketirank in anketirancev, ki nimajo namena obiskati nobene izmed prireditev padlo iz 50% na 45%. Ker leta 2016 nismo imeli možnosti »Mogoče« ne vemo, koliko anketirank in anketirancev se je moralo odločiti za eno izmed ostalih možnosti. Vidimo pa lahko, da je leta 2016 20% anketirank in anketirancev imelo namen obiskati več kot dve spremljevalni prireditvi..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar.. 28. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 6.2.11 Enajsto vprašanje V enajstem vprašanju smo obiskovalce povpraševali, kje najpogosteje kupujejo knjige. Možni odgovori so se med anketama spet razlikovali zato bom naredil primerjavo le med tistimi, ki so bili v obeh anketnih vprašalnikih. Naredil bon tudi primerjavo z odgovori dobljenimi v raziskavi Knjiga in bralci 5. V vprašalniku iz leta 2016 so imeli anketiranke in anketiranci na voljo naslednje odgovore: •. v knjigarni. •. pri akviziterju. •. prek spleta. •. v knjižnih klubih. •. v nakupovalnih centrih. •. na knjižnem sejmu. •. v antikvariatih.. Leta 2004 so imeli na možnost naslednje: •. pri akviziterju. •. bolšji sejem. •. v knjigarni. •. prek spleta. •. antikvariat. •. v velikih nakupovalnih središčih. V raziskavi knjiga in bralci 5 so imeli na možnost naslednje odgovore: •. v knjigarnah. •. v nakupovalnih centrih. •. v spletnih knjigarnah založb. •. prek telefonske prodaje. •. v drugih spletnih knjigarnah in. •. od akviziterjev. trgovinah. •. na knjižnih sejmih. v knjižnih klubih. •. v antikvariatu. •. drugo. •. •. prek. založbinih. katalogov. in. ponudb po pošti. Da bo lažje primerjati odgovore med sejemskimi anketami in raziskavo Knjiga in bralci 5, bom možnosti »v spletnih knjigarnah založb« in »v drugih spletnih knjigarnah in trgovinah« združil pod kategorijo prek spleta..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 29. Kje najpogosteje kupujete knjige? 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2004. 2016. Knjigarna. Splet. Nakupovalni centri. Antikvariati. Akviziter. Knjižni klub. Knjižni sejem. Bolšji sejem. katalogi založb in ponudbe po pošti. telefonska prodaja. Knjiga in bralci 5. drugo. Slika 15: Kje najpogosteje kupujete knjige? Iz grafa vidimo, da se knjižni trg res počasi, a vztrajno seli na splet. Anketiranke in anketiranci knjižnega sejma 2004 so kupili 84% knjig v knjigarnah, leta 2016 je bilo takih le še 50%. Število anketirank in anketirancev, ki so kupili knjigo prek spleta je naraslo iz 5% na 19%. Anketiranke in anketiranci 32. Slovenskega knjižnega sejma se več knjig kupili v antikvariatih, tisti, ki pa so sejem obiskali pred desetimi leti pa so več knjig kupili preko akviziterjev. Tudi v raziskavi Knjiga in bralci 5 je največ anketiranih posameznikov odgovorili, da knjige najpogosteje kupujejo v knjigarnah. Na drugem mestu je odgovor »v nakupovalnih središčih«, sledi pa mu splet. Na četrtem mestu je odgovor »knjižni klub, peto mesto si delita »knjižni sejem« in »antikvariati«. Ostali anketiranci in anketiranke so odgovorili da najpogosteje kupujejo knjige prek založbinih katalogov, telefonske prodaje in prek drugih prodajnih poti..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 30. 7. ZAKLJUČEK Med pisanjem diplomskega seminarja sem ugotovil, da smo leta 2016 anketirali nekoliko več obiskovalk in obiskovalcev, vendar se skupina po stopnji izobrazbe ni preveč razlikovala med primerjanima letoma. Na žalost nismo mogli izvedeti starostne strukture anketirank in anketirancev iz leta 2004, opazil pa sem, da je bilo na sejmu leta 2016 najmanj mladih do 20 leta starosti. Z delovnim mentorjem sva to predvidela že v času prakse na Gospodarski zbornici Slovenije in sva s tem namenom zasnovala idejni program Slovenskega knjižnega sejma, ki bi bil namenjen prav tej starostni skupini. Pod idejnim imenom »FrendFest«, naj bi se na 33. Slovenskem knjižnem sejmu odvijali različni dogodki povezani predvsem z rapom, graffittiranjem in rolkanjem. Ena izmed idej je bila tudi ta, da bi v času knjižnega sejma potekala podelitev nekaterih literarnih nagrad za mlade. Nakupovalne navade anketirank in anketirancev so se v času med 20. in 32. Slovenskim knjižnim sejmom nekoliko spremenile. Danes več ljudi, kot leta 2004 kupuje knjige prek spleta in v nakupovalnih centrih, vendar na prvem mestu kar se tiče izbire za nakup knjig še vedno ostaja knjigarna. Nekoliko je naraslo število ljudi, ki letno kupi do 3 knjige, padlo je število tistih, ki kupijo več kot 10 knjig letno, naraslo pa je tudi število ljudi, ki knjig ne kupujejo. Anketiranke in anketiranci precej manj zahajajo v knjižnice, kot so to počeli leta 2004. Leta 2004 je na vprašanje »Kako pogosto zahajate v knjižnico?« 48% anketirank in anketirancev odgovorilo vsaj enkrat na teden, leta 2016 pa samo še 29%. Razumljivo je naraslo število tistih, ki zahajajo v knjižnico nekajkrat mesečno in nekajkrat na leto. Nekajkrat mesečno je leta 2016 odgovorilo 37% leta 2004 pa 33% anketirank in anketirancev. Veliko razliko lahko opazimo tudi pri odgovoru »nekajkrat letno«, ki je iz 11% leta 2004 narasel na 25% leta 2016. Večina obiskovalk in obiskovalcev, ki smo jih anketirali je na vprašanje, če so že kdaj obiskali knjižni sejem odgovorilo z »da«. Res pa je, da je odstotek novih obiskovalcev narasel iz 10% leta 2004 na 16% leta 2016. Opazna je tudi razlika v oglaševanju in promociji. Na 32. sejmu je večina tistih anketirank in anketirancev, ki niso podali odgovora, da so na sejmu stalni gostje ali, da so za sejem izvedeli prek medija, ki ga ni bilo na voljo za odgovor in so zato izbrali možnost »drugo«, podalo odgovor, da so za sejem izvedeli preko družabnih omrežji in spleta..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 31. Struktura anketiranih obiskoval in obiskovalcev, ki so imeli namen kupiti vsaj eno knjigo je ostala zelo podobna v času med 20. in 32 Slovenskim knjižnim sejmom. Število tistih anketirank in anketirancev, ki niso imeli namena kupiti knjige je v tem obdobju celo padlo iz 17, na 11%. Naraslo je tudi število anketirank in anketirancev, ki so se odločili, da se bodo udeležili vsaj ene spremljevalne prireditve na sejmu. Leta 2004 se je za odgovor »da« odločilo le 22%, za odgovor »mogoče« pa 28%. Ostalih 50% anketiranih obiskovalk in obiskovalcev se ni imelo namena udeležiti nobene spremljevalne prireditve. Leta 2016 pa se je imelo namen vsaj ene spremljevalne prireditve udeležiti 55% anketirank in anketirancev, od tega kar 20% več kot dveh prireditev. Ostalih 45% se ni imelo namen udeležiti nobene izmed prireditev. Iz vprašanj, ki sem ju primerjal z enakimi iz raziskave Knjiga in bralci 5 je razvidno, da imajo anketirani obiskovalke in obiskovalci knjižnega sejma drugačne nakupovalne navade kot tisti anketirani v raziskavi. Anketiranke in anketiranci na knjižnem sejmu kupujejo več knjig, in drugje. Veliko večji delež posameznikov, v raziskavi Knjiga in bralci 5 je odgovoril, da knjig sploh ne kupuje, kolikšen delež anketiranih kupi več kot 10 knjig pa ne vemo, ker te možnosti v anketnem vprašalniku niso imeli. Kraji nakupovanja knjig so podobni, glavna razlika je v deležu knjig kupljenih v nakupovalnih središčih, kjer se je za ta odgovor v raziskavi odločilo 19% vprašanih, leta 2016 9%, 2004 pa le 2% vprašanih..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 32. 8. LITERATURA 1. Drnovšek, M., & Kovač, M. (2006). Analiza obiskovalcev in prireditev 20. slovenskega knjižnega sejma: diplomsko delo. Izlake.. 2. Kovač, M., Blatnik, A., Rugelj, S., Ruper, P., Gregorin, R. (2015). Knjiga in bralci V: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UMco. 3. Kovač, M., & Gregorin, R. (2016). Ime česa je konec knjige: skrivnostne sile knjižnega trga. Ljubljana: Cankarjeva založba.. 4. Rugelj, S. (2010). Za vsako besedo cekin?: slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba..

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 9. PRILOGE PRILOGA A: Anketa za obiskovalce knjižnega sejma 2016 1. spol: Moški Ženski •. V katero starostno skupino spadate? Do 20 let 21 – 40 let 41 – 60 let 61 let ali več Ne želi povedati. •. Kakšna je vaša izobrazba? Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višješolska, visokošolska Ne želi povedati. •. V kateri regiji prebivate? Osrednjeslovenska Gorenjska Dolenjska Štajerska Notranja. Goriška Primorska Koroška Prekmurje Ne želi povedati. Kako pogosto zahajate v Knjižnico? vsaj enkrat na teden 1 – 2 krat mesečno Nekajkrat letno Ne zahajam. Knjigarno? vsaj enkrat na teden 1 – 2 krat mesečno Nekajkrat letno Ne zahajam. •. •. Koliko knjig kupite letno? 1 1–3 Do 10 Več kot 10 Koliko knjig kupite v tujem jeziku? 1 1–3 Do 10 Več kot 10. •. Ste že kdaj prej obiskali knjižni sejem? Da Ne. 33.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. •. Kje ste izvedeli za knjižni sejem? Plakati Radio Televizija Drugo Redni obiskovalec. Časopis Splet Družabna omrežja. •. Ali imate namen kupiti knjigo? Da Ne Mogoče. •. Koliko spremljajočih prireditev nameravate oz. Ste obiskali? Nobene 1–2 Več kot 2. •. Kje najpogosteje kupujete knjige? Knjigarna Splet Nakupovalni centri Antikvariati. Akviziterji Knjižni klub Knjižni sejem. 34.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. PRILOGA B: Podoba 32. Slovenskega knjižnega sejma. 35.

BOLTA, J. Primerjava obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma med leti 2004 in 2016. Diplomski seminar. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2018. 36. IZJAVA. Dovoljujem, da Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani moj diplomski seminar objavi v digitalni zbirki diplomskih del.. Jure Bolta. V Ljubljani, 29. maja 2018.