Menica - teoretični in praktični vidiki meničnih opravil : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. MENICA - TEORETI NI IN PRAKTI NI VIDIKI MENI NIH OPRAVIL. Mentor: dr. Drago Mežnar, izred. prof. Somentor: mag. Bojan Vavtar, pred.. Kranj, januar 2006. Kandidat: Boštjan Ran igaj.



ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Dragu Mežnarju, izred. prof. in somentorju mag. Bojanu Vavtarju, pred. za pomo pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici univ. dipl. lit. komp. Barbari Ran igaj, za lektoriranje diplomske naloge. Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je bila v celotnem asu študija v veliko oporo..

POVZETEK V diplomskem delu obravnavamo menico in meni na opravila, katerih poznavanje je bistveno za uspešno poslovanje s tem vrednostnim papirjem. V prvem delu predstavljamo menico, njen nastanek in razvoj, mednarodno pravno ureditev, zna ilnosti in na ela meni nega poslovanja ter pravne subjekte pri poslovanju z menico. V osrednjem delu diplomskega dela podajamo natan no predstavitev vseh meni nih opravil (izdaje, akcepta, prenosa, poroštva, intervencije, pla ila, regresa in protesta menice). V tem delu zajemamo vse bistvene informacije, ki jih uporabnik potrebuje pri poslovanju z menico: dopustne na ine, roke izvedbe dolo enih opravil in posledice njihove opustitve. Poleg teoreti nih vidikov navajamo primere iz sodne prakse, ki dopolnjuje sicer natan no zakonsko ureditev. V zadnjem delu prou ujemo poslovanje z menico v slovenski poslovni praksi, ugotavljamo obseg in na in uporabe menice, izkušnje uporabnikov pri poslovanju z menico ter opozarjamo na razloge, ki zmanjšujejo njeno potencialno uporabnost. Ugotovitve raziskave podajamo v samem zaklju ku diplomskega dela, kjer na podlagi zbranih informacij tudi potrdimo oz. ovržemo v uvodu postavljene hipoteze. KLJU NE BESEDE: menica, meni na opravila, poslovna praksa, sodna praksa. ABSTRACT This diploma thesis deals with bills of exchange and the rules governing them, knowledge of which is essential for working successfully with this sort of negotiable instrument. In the first part the bill of exchange in general is presented, along with its origins and development, international legal jurisdiction, characteristics and general principles of handling bills of exchange as well as the legal subject in such dealings. In the main part of the thesis there is a precise presentation of all of bill of exchange legal acts (issuing, accepting, assigning, surety, intervention, payment, and the recourse and protesting of the bill). This section also offers all the essential information required by a user when dealing with a bill of exchange: admissible practices, legal requirements regarding the performance period of bill of exchange legal acts and the legal consequences of its omissions. In addition to theoretical aspects I also provide some sample court cases which supplement already precise statutory regulation. The last part of the thesis is a study of business practices in Slovenia with regard to bills of exchange that examines the types of usage of bills of exchange and the extent to which they are used. The experiences of users dealing with bills of exchange and the reasons which reduce its potential applicability are also represented in this part. The conclusion shows the findings of the research which, on the basis of the information gleaned, either confirms of refutes the hypotheses from the preface. KEYWORDS: bill of exchange, bill of exchange legal act, business practices, court practices..

KAZALO 1. UVOD...................................................................................................................... 3 2. MENICA................................................................................................................. 5 2.1. ZGODOVINSKI PREGLED ........................................................................................ 5 2.2. MENICA V MEDNARODNI PRAVNI UREDITVI.................................................... 6 ŽENEVSKI ENOTNI MENI NI ZAKON (1930) ....................................................................................... 6 ANGLEŠKI ZAKON O MENICI (1882)...................................................................................................... 7 KONVENCIJA O MEDNARODNI TRASIRANI MENICI IN MEDNARODNI LASTNI MENICI (1988) ...................................................................................................................................................................... 8. 2.3. FUNKCIJE IN ZNA ILNOSTI MENICE ................................................................... 9 2.4. MENI NE LISTINE .................................................................................................. 10 2.5. VRSTE MENIC .......................................................................................................... 11 2.6. PRAVNI SUBJEKTI PRI POSLOVANJU Z MENICO ............................................. 13 2.7. NA ELA MENI NEGA POSLOVANJA (MENI NA NA ELA) .......................... 13 2.8. UGASNITEV MENI NIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI........................................... 15 ZASTARANJE ........................................................................................................................................... 15. 3. MENI NA OPRAVILA...................................................................................... 17 3.1. IZDAJA MENICE ...................................................................................................... 17 MENI NE SESTAVINE ............................................................................................................................ 17 PODPISOVANJE MENIC.......................................................................................................................... 19. 3.2. AKCEPT ALI SPREJEM MENICE ........................................................................... 21 OBLIKE IN POMEN AKCEPTA............................................................................................................... 22 PREDLOŽITEV MENICE ZARADI AKCEPTIRANJA ........................................................................... 23 ODGOVORNOST TRASANTA ZA AKCEPT MENICE.......................................................................... 24. 3.3. PRENOS MENICE ..................................................................................................... 24 INDOSAMENT .......................................................................................................................................... 24 ODSTOP ALI CESIJA................................................................................................................................ 26. 3.4. MENI NO POROŠTVO ALI AVAL......................................................................... 27 3.5. INTERVENCIJA ........................................................................................................ 28 VRSTE INTERVENCIJ.............................................................................................................................. 29. 3.6. PLA ILO MENICE.................................................................................................... 30 ZAPADLOST (DOSPELOST) MENICE ................................................................................................... 31 PLA ILNI KRAJ........................................................................................................................................ 32 PRISILNA IZTERJAVA MENI NE VSOTE............................................................................................ 33 UNOV EVANJE MENIC PRI BANKAH................................................................................................. 35. 3.7. REGRES ..................................................................................................................... 37 VRSTE REGRESOV .................................................................................................................................. 38 REGRESNI ZAHTEVEK ........................................................................................................................... 39 NOTIFIKACIJSKA DOLŽNOST IN IZGUBA PRAVICE DO REGRESA .............................................. 40 POVRATNA ALI RETURNA MENICA ................................................................................................... 40. 3.8. PROTEST ................................................................................................................... 41 VRSTE PROTESTOV ................................................................................................................................ 42 PRISTOJNOST IN POSTOPEK PRI PROTESTU..................................................................................... 44. 4. MENICA V POSLOVNI PRAKSI..................................................................... 47 5. ZAKLJU EK....................................................................................................... 52 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................... 53.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. 1. UVOD Diplomsko delo nosi naslov »Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil«. Cilj diplomskega dela je pripraviti strnjen pregled poslovanja z menico, opozoriti na posebnosti posameznih meni nih opravil in s pomo jo izoblikovane sodne in poslovne prakse ponuditi odgovore na najpogostejša vprašanja, ki se porajajo udeležencem pri meni nem poslovanju. Poslovanje z menico je strogo formalizirano in dejansko nespremenjeno že vse od leta 1946, od uveljavitve Zakona o menici. Zakonsko besedilo je namre jasno in redkokdaj dopuš a razli ne razlage, ki pa so v asih kljub temu možne. Ker pa na podro ju meni nega prava analogija oz. zapolnjevanje pravnih praznin s pomo jo uporabe drugih splošnih predpisov ni dovoljena, se je enotna ureditev izoblikovala s pomo jo sodne prakse. Zaradi navedenega lahko diplomsko delo vsebinsko lo imo v dva dela: • teoreti nega, kjer se opiramo predvsem na zakonske dolo be in • prakti nega, kjer poskušamo s pomo jo sodne in poslovne prakse ter mnenj razli nih pravnih in finan nih strokovnjakov urediti oz. formalizirati tiste institute, ki zakonsko niso celovito urejeni. Prvo poglavje diplomskega dela je »Uvod«, v katerem predstavljamo cilje in metode dela. Na tem mestu postavljamo tudi naslednje hipoteze: • menica se v poslovnem svetu pogosto uporablja, • menica se uporablja kot kreditno sredstvo, pla ilno sredstvo in kot sredstvo zavarovanja, • uporabniki imajo z menico dobre izkušnje, • ovire pri uporabi menice predstavljajo predvsem nepoznavanje meni nih opravil in slabe izkušnje pri preteklem poslovanju z menico. Navedene hipoteze bomo v zaklju ku diplomskega dela na podlagi rezultatov raziskovalnega dela potrdili ali ovrgli. V drugem poglavju z naslovom »Menica« nam bodo v pomo metode zgodovinskega pregleda, prou evanja dokumentacije in povzemanja. Z njihovo pomo jo bomo predstavili nastanek, razvoj in na ela poslovanja z menico, vrste menic ter njene funkcije in zna ilnosti. Predstavili bomo tudi udeležence pri meni nem poslovanju ter kdaj in zakaj njihove pravice in obveznosti, ki izhajajo iz meni nega posla, ugasnejo. V podpoglavju »Menica v mednarodni pravni ureditvi« bomo uporabili predvsem primerjalno metodo. V tretjem poglavju z naslovom »Meni na opravila« bomo slednja predstavili predvsem s teoreti nega vidika in ob tem opozorili tudi na sprejeto sodno prakso. Uporabili bomo metodi zbiranja in analize obstoje ega gradiva s tega podro ja. Pri predstavitvi posami nega meni nega opravila nam bo v pomo predvsem deskriptivna metoda, delno tudi metodi analize in povzemanja.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 3 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. etrto poglavje nosi naslov »Menica v poslovni praksi«. Z metodama intervjuja in ankete bomo pridobili podatke o pogostosti in na inu uporabe menice, poznavanju meni nih opravil in najpogostejših težavah v praksi, na katere bomo opozorjeni s strani pravnih subjektov s sedežem na obmo ju Republike Slovenije. Pri zaklju ku diplomskega dela pa bomo uporabili metodo sinteze teoreti nega in prakti nega dela diplomske naloge. Zapisali bomo, kako poslovanje z menico poteka v praksi, potrdili ali ovrgli postavljene hipoteze in opozorili na morebitna nerešena ali sporna vprašanja ter nakazali smeri nadaljnjega reševanja obstoje ih problemov.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 4 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. 2. MENICA Menica je vrednostni papir, izdan v predpisani obliki, s katero ena oseba (trasant) izda drugi (trasatu) nalog, da v dolo enem asu in v dolo enem kraju pla a dolo eno vsoto denarja osebi, imenovani v listini (remitentu), ali osebi po njenem nalogu, pri emer se tudi sama zavezuje pla ati to vsoto, e tega trasat ne bi storil.. 2.1. ZGODOVINSKI PREGLED Menica, "hudi ev papir", kot so ga imenovali trgovci, je kot nepogrešljivo sredstvo urejanja finan nih in drugih transakcij znan že ve kot 700 let, e upoštevamo, da je bila, po dokaj zanesljivih podatkih, prva ohranjena menica izdana 1384. leta v Genovi. Ni sporno, da se je menici podoben papir uporabljal tudi veliko prej. Kot navaja Ivanjko (1999), je menica tipi na posledica prepovedi obra unavanja obresti pri posojilih, kar je bilo dolgo asa prisotno v cerkvenem pravu. Za kršitev omenjene prepovedi je bila dolo ena eskomunikacija iz takratne cerkve. Prepoved obra unavanja pa ni vsebovala prepovedi do zahteve pla ila v obliki provizije ali dobi ka pri prenosu denarja in njegovi zamenjavi, zlasti je bilo dovoljeno zara unati stroške prenosa z enega mesta na drugo. Takratni menjalci denarja, ali kot so jih v praksi imenovali camsorji (bankirji), so ponudili trgovcem možnost, da jim izdajo notarsko listno, s katero se je camsor v posameznem kraju zavezal, da bo sam ali po drugem camsorju v drugem kraju, s katerim je praviloma bil povezan, pla al v denarju, ki se je uporabljal v namembnem mestu, ob predložitvi te notarske listine. Že takrat je obstajala temeljna ideja, da se denar izpla a tistemu, ki prinese to listino, ne glede na to, ali je on bil tudi dejansko pravi upnik. Denar je bilo mogo e dvigniti tudi po zastopniku ali pa selu. Trgovec, ki je sprejel takšno listino, katera pa se je imenovala tracta (od tod tudi današnja trata), je pla al dolo eno vsoto denarja, katero je potem ob predložitvi te listine na drugem mestu dobil izpla ano v denarju, ki je veljal v namembnem mestu. Iz pretežno ban nih in menjalniških krogov se je menica iztrgala v 17. stoletju, ko je prišlo do razvoja indosamenta. Tako so lahko trgovci tudi medsebojno poravnavali dolgove za blago kar z indosiranjem menice. V ta as sega tudi nastanek posebnih pravnih pravil za poslovanje z menico, t.i. meni nih redov. Najstarejši znan meni ni red je iz Hamburga iz leta 1603. V za etku 19. stoletja je postala menica pravi trgovski vrednostni papir s široko uporabo in možnostjo prenosa med državami ter je kot taka predstavljala pla ilno sredstvo in pomembno sredstvo finan nega poslovanja. Zaradi vse širše uporabe in razlik, ki so se pojavljale, je nastajala vedno ve ja potreba po poenotenju meni nega poslovanja. Tako je bilo leta 1852 ustanovljeno Združenje za unifikacijo meni nega prava, šele leta 1913 pa je bil na konferenci v Haagu sprejet Haaški meni ni in ekovni pravilnik.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 5 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. V Ženevi so bile leta 1930 pod okriljem Društva narodov podpisane tri konvencije: • Konvencija o enotnem meni nem zakonu, • Konvencija o dolo ilih s podro ja mednarodnega meni nega zasebnega prava, ki ureja kolizijske norme in • Konvencija o razmerju predpisov o kolkovanju menic. Poenotenje poslovanja z menico pa kljub temu ni na svetovni ravni, saj anglosaške države teh konvencij niso nikoli ratificirale. Tam velja Zakon o menici iz leta 1882, ki odstopa od kontinentalnega meni nega sistema. Postopek unifikacije meni nega prava je v za etku 50. let prejšnjega stoletja za el Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava (International Institute for the Unification of Private Law – UNIDROIT). Inštitut je opravil raziskave o možnostih unificiranja meni nega prava, ki so pokazale, da so možnosti za pristop angloameriških držav k ženevskim konvencijam minimalne. UNIDROIT je zato predlagal izdelavo novega modela meni nega poslovanja, ki bi odpravil meddržavne razlike na podro ju meni nega prava. Delo UNIDROITA je leta 1969 nadaljevala Komisija združenih narodov za trgovinsko pravo (United Nations Comission on International Trade Law UNCITRAL). Po razpravi o poro ilu UNIDROIT-a ter v sodelovanju s trgovskimi in ban nimi krogi se je tudi UNCITRAL odlo ila za izdelavo menice kot novega vrednostnega papirja. Do leta 1988 so potekale raziskave in meddržavna usklajevanja, katerih rezultat je bil predlog Konvencije o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici. Generalna skupš ina Organizacije združenih narodov je 9. decembra 1988 na svojem 76. zasedanju sprejela Konvencijo o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici (Convention on International Bills of Exchange and International Promissory Notes), vendar omenjena konvencija do danes še ni stopila v veljavo.. 2.2. MENICA V MEDNARODNI PRAVNI UREDITVI Prizadevanja zaradi potrebe po unifikaciji meni nega prava so prve sadove torej obrodila leta 1913, ko je bil na konferenci v Haagu sprejet t.i. Haaški meni ni in ekovni pravilnik (Reglement), ki temelji na na elih varnosti upnika, abstraktnosti meni nega pravnega opravila, samostojnosti meni nih podpisov, fiksne meni ne obveznosti itd. ŽENEVSKI ENOTNI MENI NI ZAKON (1930) Že v letih 1910 in 1912 je prišlo na haaški konferenci do haaškega meni nega in ekovnega dogovora, ki pa nista za ela veljati zaradi prve svetovne vojne. Društvo narodov je nato povzelo za eto delo in tako je prišlo v Ženevi leta 1930 do podpisa že omenjenih treh konvencij.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 6 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. Ženevski enotni meni ni zakon so ratificirale in sprejele za svoj nacionalni meni ni zakon Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nem ija, Gr ija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Monako, Nizozemska, Norveška, Poljska, Sovjetska zveza, Švedska, Brazilija in Japonska. Francija in Švica sta besedilo ženevskih konvencij vnesli v svojo trgovinsko in obligacijsko zakonodajo. eška, Romunija, Tur ija, Jugoslavija in delno Španija pa so sicer prevzele besedilo enotnega meni nega zakona, niso pa ratificirale ženevskih kovencij. ANGLEŠKI ZAKON O MENICI (1882) Najve je razlike v mednarodni ureditvi poslovanja z menico obstajajo predvsem med ženevskim in angleškim (common law) sistemom. V Veliki Britaniji (ki ni podpisnica ženevskih konvencij) je Zakon o menicah (The Bills of Exchange Act) v veljavi že od leta 1882, skoraj dobesedno pa ga je prevzela tudi Irska. V grobem lahko re emo, da ima Angleški zakon o menici manj formalnih zahtevkov od Ženevskega enotnega meni nega zakona, med njima pa obstajajo naslednje pomembne razlike: • izraza »Bill of Exchange« na menico, izdano v Veliki Britaniji, ni potrebno pisati. Ta sestavina je po Ženevskem enotnem meni nem zakonu sestavni del menice; • po Angleškem zakonu o menici se lahko menica izda tudi na prinositelja. Navedba kraja in datuma nista obvezni sestavini menice, kar je v nasprotju z Ženevskim enotnim meni nim zakonom; • angleško meni no pravo razlikuje med samo formalno pooblaš enim »imetnikom« menice in zaš itenim imetnikom (ima pravico proti vsem ugovorom iz menice). Ženevski meni ni zakon na drugi strani pa razlikuje med osebnim (relativno u inkovitim) in realnim (absolutno u inkovitim) ugovorom glede na menico samo in glede na odnos imetnika do menice; • po angleškem pravu protest ni prvi pogoj za ohranitev pravice do regresa. Kadar gre za doma e menice, je protest sicer možen, ni pa potreben; ko pa gre za tuje menice, je protest v vsakem primeru potreben, razen e je na menici zapisan dogovor, ki imetniku prepre uje protest; • posebna zna ilnost angleškega protesta je razlika med noting-om (izjava o neakceptu ali nepla ilu) in protestnim aktom (uradna kopija formalnega akta); • pri ponarejenem indosamentu angleško pravo dolo a, da se ob pojavu le-tega veriga indosamentov prekine. e se torej menico prenese po falsificiranju indosamenta, indosatar ne more postati njen zaš iteni imetnik; • tudi na podro ju zastaranja je razlika, saj angleško pravo dolo a, da vsi zahtevki zoper stranke, zavezane na menici, absolutno zastarajo po 6 letih od dneva dospelosti menice. Ženevski enotni meni ni zakon pa dolo a, da zastaranje tožbenih zahtevkov zoper akceptanta nastopi po treh letih od dne, ko menica dospe v pla ilo, zahtevki imetnika menice zoper indosanta in izdajatelja menice pa v enem letu od dneva protesta menice;. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 7 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • •. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. Angleški zakon o menici ne vsebuje dolo b o garanciji. V praksi se garancija za menico obi ajno poda lo eno; preklic izgubljene ali uni ene menice v Veliki Britaniji ni mogo .. KONVENCIJA O MEDNARODNI TRASIRANI MENICI IN MEDNARODNI LASTNI MENICI (1988) Ženevski in angloameriški sistem sta dva svetovna pravna sistema za menico in ek. Ker igra menica tudi v mednarodnem prometu oz. v mednarodnem trgovskem poslovanju veliko vlogo, sili to države k poenotenju meni nega prava. To nalogo so prevzeli Združeni narodi, pod okriljem katerih je bila leta 1965 ustanovljena Komisija za mednarodno trgovsko pravo (UNCITRAL), z namenom, da bi poenotila in poenostavila poslovanje na podro ju mednarodne trgovine. Generalna skupš ina Organizacije združenih narodov je na predlog UNCITRAL-a 9. decembra 1988 sprejela Konvencijo o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici. Pogoj, da omenjena konvencija stopi v veljavo, je podpis ali ratifikacija oz. pristop desetih držav. Ta pogoj do danes ni izpolnjen, saj so h konvenciji pristopile štiri države (Gabon, Gvineja, Honduras in Mehika), podpisale pa so jo tri (Kanada, Ruska federacija in ZDA).. Država. Podpis. Kanada. 7 December 1989. Ratifikacija, Pristop (p). Gabon. 15 December 2004 p. Gvineja. 23 Januar 1991 p. Honduras. 8 Avgust 2001 p. Mehika. 11 September 1992 p. Ruska federacija. 30 Junij 1990. ZDA. 29 Junij 1990. Tabela 1: Podpisi, ratifikacije in pristopi h Konvenciji Združenih narodov o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici Namen Konvencije o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici ni nadomestiti ali uravnavati razlike med obema meni nima sistemoma v svetu, temve le izdelati pravila, ki zadevajo mednarodno meni no poslovanje, zato konvencija uvaja in ureja poslovanje z mednarodno trasirano in mednarodno lastno menico (Uncitralova menica). Bistveno za uporabo Uncitralove menice in Konvencije o mednarodni trasirani in mednarodni lastni menici je, da se izda na podlagi mednarodnega pravnega posla in se uporablja subsidiarno kot alternativno meni no pravo, ki ga stranke izberejo in dogovorijo v pogodbi.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 8 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. Merila za uporabo konvencije, ki so obravnavana v sami konvenciji, so: • v besedilu menice mora biti menica ozna ena kot mednarodna menica (International Bill of Exchange), • v menici morata biti omenjeni dve mesti (kraj izdaje in kraj pla ila), ki sta v razli nih državah in • vsaj eno mesto, navedeno na menici (kraj izdaje ali kraj pla ila), mora biti v državi, ki je podpisnica Konvencije o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici. V dolo enih primerih je uporaba konvencije obvezna, in sicer: • e je kraj izdaje menice oz. pla ilni kraj v eni od podpisnic konvencije, mora sodiš e za pogodbene stranke uporabiti konvencijo, e je drugo mesto v menici v drugi državi; • e je država podpisnica pri pristopu izkoristila pridržek iz prvega odstavka 88. lena konvencije in omejila njeno uporabo le za posle med državami podpisnicami, se uporablja konvencija le takrat, e sta kraj izdaje in kraj pla ila v državah podpisnicah konvencije; • e nobeden od omenjenih pogojev ni izpolnjen, mora sodiš e na podlagi kolizijskih norm uporabiti državno meni no pravo in konvencijo, e je le-ta del državnega meni nega prava. Na splošno je možno ugotoviti, da mednarodna menica odstopa od strogih formalnih postavk, ki so poznane v ženevskem meni nem sistemu in skuša biti fleksibilen instrument, ki bi zadovoljil potrebe mednarodnega finan nega prometa.. 2.3. FUNKCIJE IN ZNA ILNOSTI MENICE Je množi no uporabljiv in zanesljiv (popoln) vrednostni papir, ki se v poslovnem svetu uporablja kot: • pla ilno sredstvo, e je bila menica izdana zaradi pla ila storitve ali blaga, • sredstvo jam enja, e je bila menica izdana za utrditev in varnost sprejete obveznosti, • kreditno sredstvo, ki je danes najbolj pomembna funkcija menice, e se dolžniku z menico odloži pla ilo za dolo en as. V skladu z Žiberno in Ivanjkom (1993) je glavne zna ilnosti menice mogo e strniti v naslednje alineje: • menica je popoln vrednostni papir in pravica, ki je v njej zapisana, ne more nastati, ni je mogo e prenesti, uveljaviti ali realizirati brez listine, to je brez menice; • menica velja kot vrednostni papir samo v pisni obliki, je pisni pravni akt in spada med strogo formalne, t.i. sve ane pravne posle;. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 9 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • •. • • •. • •. • • • •. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. menica se lahko glasi samo na denar, na dolo en denarni znesek in je obligacijski vrednostni papir, bistvena je terjatev dolo enega denarnega zneska; menica je po zakonu papir po nalogu. Uresni itev pravice pripada osebi, ki jo imenovana oseba za to dolo i (remitentu), razen e je menici ta lastnost s posebno in izre no klavzulo odvzeta; e take klavzule nima, jo je mogo e prenesti na drugo osebo z indosamentom, sicer pa s cesijo; menica je prezentacijski vrednostni papir in nastane obvezan eva meni na dolžnost šele s prezentacijo listine, to je, ko upravi eni upnik predloži meni nemu dolžniku menico; meni ni dolg je iskalen dolg; upnik mora priti po pla ilo k dolžniku; meni na obveznost je enostranska in abstraktna. Osebe, od katerih se zahteva, da izpolnijo svoje obveznosti iz menice, ne morejo uveljaviti zoper njenega imetnika ugovorov, ki so utemeljeni v njihovih osebnih razmerjih s trasantom ali s kakšnim prejšnjim imetnikom menice, razen e je sedanji imetnik menice ravnal, ko jo je pridobil, zavestno v dolžnikovo škodo. Menica je torej diskretna nakaznica, ker iz nje ni razviden osnovni posel med trasantom in trasatom ter trasantom in remitentom; vse meni ne izjave in menica so celota, tako da noben meni ni upnik ne more uveljaviti svojih pravic iz menice, e ne predloži dolžniku tudi menice; vsak meni ni dolžnik odgovarja, ko podpiše menico, vsakemu poštenemu imetniku menice, kot bi bil z njim v neposrednem dolžniškem razmerju; meni ni upnik pa lahko zahteva pla ilo meni nega dolga po svoji izbiri od vsakega meni nega dolžnika, ne glede na to, na katerem mestu je njegov podpis; meni na obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna; e so na menici podpisi opravilno nesposobnih oseb, lažni podpisi ali podobno, je obveznost drugih podpisnikov polnoveljavna; vsi, ki so menico trasirali, akceptirali, indosirali ali avalirali, so imetniku menice odgovorni solidarno; torej po na elu »vsi za enega, eden za vse«; menica je formalni vrednostni papir; menica, ki nima bistvenih sestavnih delov, ki jih predpisuje zakon, ni menica; menica je vrednostni papir javnega zaupanja.. 2.4. MENI NE LISTINE Meni na golica ali blanket V prometu se kot meni ne listine uporabljajo meni ne golice – blanketi. Na podlagi 2. odst. 79. l. Zakona o prometnem davku (Ur. l. RS, št. 4/92) je Banka Slovenije predpisala in izdala enotno meni no golico, ki ima poleg drugih zna ilnosti (velikost, zaš itni papir z vodnim znakom RS, bel papir s pretiskom zaš itne tonske podlage, sestavljene iz vzorca poševnih linij v rumenozeleni barvi) še zna ilnost, da je obrazec golice sestavljen iz dveh delov, in sicer iz: • meni nega dela z elementi menice v velikosti 170 x 90 mm in. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 10 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. •. talona v velikosti 70 x 90 mm, na katerem so le poševne linije v rumenozeleni barvi in napis Banka Slovenije. Menico izpolnjujemo samo na prvem delu, talon pa kot menica ne šteje.. Slika 1: Primer meni ne golice (blanketa) Alonža ali podaljšek menice Alonža je podaljšek menice, ki ga uporabimo, e na hrbtu menice ni prostora za nadaljnje vpise. Menico podaljšamo tako, da ji dodamo navaden list, na katerem pišemo morebitne nadaljnje indosamente in druge zapise, ki jih dovoljuje meni ni zakon. Da bi prepre ili lo itev podaljška od menice, je priporo ljivo napisati eno polovico naslednjega indosamenta na menico, drugo pa na podaljšek, ali pa na menico s podaljškom udariti enega ali ve pe atov.. 2.5. VRSTE MENIC Trasirana menica (trata) S tovrstno menico poziva njen izdajatelj (trasant) tretjo osebo, ki je v menici imenovana (trasata ali pozvanca), da prevzame nase in pla a obveznost pla ila meni ne vsote nasproti meni nemu upniku (remitentu). V bistvu gre za asignacijo (nepogojno nakazilo), pri kateri so udeležene tri osebe: trasant, trasat in remitent. V poslovnem svetu je takšna menica najpogostejša, vendar zahteva Zakon o menici (Ur. l. FLRJ, št. 104/46; v nadaljevanju ZM) pri njej strogo formalnost – ob predložitvi v izpla ilo mora namre imeti vse bistvene sestavine. Lastna menica S to menico, ki jo imenujemo tudi solo menica, izdajatelj osebno prevzame obveznost, da bo ob zapadlosti pla al remitentu meni no vsoto. Lastna menica je podobna zadolžnici in se zaradi svoje nekakovosti v poslovnem svetu redko pojavlja. Uporablja se predvsem pri posojilnih poslih za prevzem jamstva in ni namenjena samo prometu, eprav se lahko, tako kot trasirana menica, prenaša oz. indosira.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 11 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. Domicilirana trasirana menica Tovrstna menica dolo a, da je kraj pla ila (domicil) pri tretji osebi, ki ni meni ni dolžnik; takšen kraj je lahko v trasatovem kraju ali kje drugje. Oseba, pri kateri se naj pla a domicilirana menica (domiciliat), je samo posrednik med trasatom in imetnikom menice. Obi ajno je to banka, ki pla a iz kritja, ki ga je prejela od trasata. Razmerje domiciliat – trasat je civilnopravne narave in ne meni ne, ker gre za pooblastilno razmerje. Bianko menica To je menica, ki ob izdaji in po nedvoumni volji izdajatelja, razen podpisa izdajatelja ali tudi njenega akceptanta na meni nem blanketu – formularju (golici), nima vseh ali nekaterih bistvenih sestavin. Te se izpolnijo kasneje, ker se pravica izpolnitve blanketa prenese na upnika. Njena uporaba je v praksi zelo razširjena, je pa pri tovrstni menici pomembna izro itev golice s hkratnim nepreklicnim pooblastilom upniku, da izpolni golico in jo uporabi oz. jo prenese na drugega upravi enca. Obi ajno je to pooblastilo pisno, vendar zadoš a tudi ustno pooblastilo. Naj pri tem še dodamo, da je izdaja pooblastila civilnopravno opravilo in se ureja po pravilih civilnega prava. Za meni no zavezo torej zadoš ajo le podpisi zavezancev na blanketu menice ter pooblastilo za izpolnitev menice, dano upniku, ki lahko vse ostale sestavine na menico vpiše sam. Pri tem pa je potrebno opredeliti pomen omenjenega pooblastila. Njegova vsebina je namre pomembna v dveh pogledih: (prvi ) v meni nopravnem – brez pooblastila za izpolnitev manjkajo ih bistvenih sestavin sporne menice bi bilo treba šteti, da je bila upniku izro ena nepopolna menica, ki bi jo lahko izpolnil le po poprejšnjem dovoljenju (pooblastilu) izdajatelja menice – in (drugi ), kadar gre za razmerje med izdajateljem menice in remitentom, je pomembno tudi, za zavarovanje pla ila katere obveznosti je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano. Obveznost iz menice je sicer na eloma abstraktna, kar pomeni, da regresni zavezanci ne morejo uveljavljati ugovorov iz pogodbenega razmerja, sklenjenega pred ali ob izdaji menice, vendar to ne velja za razmerje med izdajateljem menice in remitentom. Izdajatelj menice lahko torej v primeru, ko remitent (sodno) uveljavlja zahtevek za pla ilo menice, poda ugovor prenehanja terjatve iz osnovnega razmerja in na tej podlagi zahteva tudi vra ilo menice. Po tako podanem ugovoru mora sodiš e primarno ugotoviti, katera terjatev je bila zavarovana s sporno menico; e ugotovi, da je z menico zavarovana terjatev prenehala, mora tožbeni zahtevek po pla ilu meni ne vsote zavrniti (sodba Višjega sodiš a v Mariboru, Cpg 269/98 z dne 14.9.1999 in sklep Višjega sodiš a v Ljubljani, I Cpg 1283/2000 z dne 29.11.2000). Proti imetniku menice je dopusten tudi ugovor, da je bila menica izpolnjena v nasprotju z izdajateljevim pooblastilom, vendar le v primeru, e je bil imetnik menice pooblaš en za njeno izpolnitev (sklep Višjega sodiš a v Ljubljani, III Cp 356/2003 z dne 9.4.2003 in sodba Višjega sodiš a v Kopru, I Cp 499/2001 z dne 28.8.2001).. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 12 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. 2.6. PRAVNI SUBJEKTI PRI POSLOVANJU Z MENICO Pravni subjekti pri poslovanju z menico so: • trasant - oseba, ki je na menici navedena kot izdajatelj menice; • trasat - oseba, ki je na menici navedena kot dolžnik. Pri lastni menici je to izdajatelj menice; • remitent - oseba, ki menico prejme od trasanta in je glavni meni ni upnik; • akceptant - trasat, ki akceptira menico in tako postane glavni meni ni dolžnik; • avalist - oseba, ki s svojim podpisom na menici jam i, da bo meni ni dolžnik, za katerega jam i, menico pla al; • indosant - imetnik menice, ki le-to z indosamentom prenaša na novega lastnika (indosata ali indosatarja) in po prenosu postane novi meni ni dolžnik. Prvi indosant je vedno remitent; • indosat ali indosatar - oseba, ki je z indosamentom postala lastnik menice in s tem novi meni ni upnik ter imetnik vseh pravic, ki izhajajo iz menice; • regresant ali regredient - oseba, ki menico regresira, to je zahteva pla ilo od regresnega meni nega dolžnika, ko glavni meni ni dolžnik pla ilo zavrne; • regresat - oseba, proti kateri se uvede regres in je regresni meni ni dolžnik. Regresat je lahko trasant, indosant, avalist ali akceptant za ast; • honorant - oseba, ki opravi intervencijo za ast. To pomeni, da brez poziva akceptira ali pla a menico; • honorat - oseba, za katero honorant izvrši intervencijo za ast; • protestant - imetnik menice oz. njegov zastopnik, ki pri protestnem organu poda pisno ali ustno prošnjo za protest menice; • protestni organ - pristojni sodni protestni organ (notar), pri katerem se opravi protest menice; • domiciliat - posrednik, zapisan na domicilirani trasirani menici, preko katerega trasat poravna obveznosti do meni nega upnika. Obi ajno je to banka.. 2.7. NA ELA MENI NEGA POSLOVANJA (MENI NA NA ELA) Kot navajajo Ileši (1994) ter Ivanjko Š., Ivanjko L. in Ihanec (2001), se meni ni posli kot trgovski posli razlikujejo ne le od teh, temve tudi od drugih civilnopravnih poslov in jih je mogo e strniti v naslednja meni na na ela. Na elo meni ne pisnosti ali formalnosti Za menico velja na elo pisnosti, saj ustne menice ne poznamo. Izdana mora biti v zakonsko dolo eni obliki in mora vsebovati vse z zakonom dolo ene bistvene sestavine. Pisne morajo biti tudi vse meni ne izjave oz. vsa meni na opravila. Na elo pisnosti zagotavlja menici varnost in hitrost meni nega poslovanja.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 13 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. Na elo meni ne inkorporacije Meni ne izjave in menica so celota. Meni ni upnik lahko svoje pravice uveljavlja samo z menico in meni ni zavezanec jih je dolžan izpolniti samo, e mu upnik predloži menico. Brez menice torej ni meni ne obveznosti in za dokazovanje obstoja meni ne obveznosti ni mogo e uporabiti drugih dokazil ali sredstev; izjema je le sodna odlo ba o amortizaciji. Na elo dolo ene (fiksne) meni ne obveznosti Meni na obveznost je samo tisto, kar nedvomno izhaja iz menice, kar je torej na njej zapisano. Na elo meni ne strogosti Položaj meni nih dolžnikov je glede na to na elo mnogo težji od položaja dolžnikov pri drugih civilnopravnih poslih, in sicer: • v materialnopravnem pogledu, ker je menica neodvisna od pravnega posla, iz katerega je nastala. Meni na obveznost je abstraktna, samostojna obveznost, ki temelji na enostranski izjavi podpisnikov na menici. Meni ni dolžnik tudi ne more uveljavljati ugovorov, ki izvirajo iz njegovega osebnega odnosa z izdajateljem menice, razen e je njegov spor prav z imetnikom menice ali z osebo, ki je do nje prišla z zvija o; nima pa pravice do ugovorov nasproti poznejšim poštenim imetnikom; • v formalnem – procesualnem pogledu, saj so zaradi zavarovanja in uresni itve meni nopravnih obveznosti pogosto potrebna razli na obvezna opravila procesualne narave. Na elo meni ne solidarnosti Vsi dolžniki odgovarjajo za meni ne obveznosti solidarno. Meni ni upnik lahko izterja menico, ki ni bila pravo asno pla ana, po opravljenem protestu zaradi nepla ila, od kateregakoli meni nega dolžnika. Akceptant trasirane menice in izdajatelj lastne menice odgovarjata brezpogojno in jo morata pla ati ob dospelosti, trasant in drugi meni ni zavezanci pa odgovarjajo kot regresni dolžniki samo pogojno in subsidiarno. Ko pla a menico eden od solidarnih dolžnikov, preneha obveznost drugih dolžnikov samo, e jo je pla al glavni dolžnik (akceptant oz. izdajatelj lastne menice). e pa jo pla a drug meni ni dolžnik, preneha obveznost samo v razmerju do njega in tistih meni nih dolžnikov, katerih podpisi so na menici za podpisom pla nika; tako odgovarjajo takemu pla niku vsi dolžniki, katerih podpisi so na menici pred njegovim podpisom. Na elo samostojne meni ne obveznosti Vsaka meni na izjava na menici je samostojna, neodvisna od drugih, vsak formalno pravilen podpis na menici torej ustvarja samostojno meni no obveznost ne glede na veljavnost drugih meni nih podpisov. Na elo neposrednosti Vsak meni ni dolžnik je v neposrednem pravnem odnosu z vsakim imetnikom menice.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 14 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. Imetnik menice lahko toži vsakega meni nega dolžnika ne glede na vrstni red podpisa na menici in od njega zahteva pla ilo meni ne vsote.. 2.8. UGASNITEV MENI NIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI Meni ne pravice in obveznosti ugasnejo: • z zastaranjem, • s pla ilom meni nega zneska, z dajatvijo namesto pla ila, s pologom pri sodiš u, t.j. z izpolnitvijo, • z izgubo menice, • z novacijo - prenovitvijo, • z odpustom dolga, • s pobotom - kompenzacijo, • s konfuzijo - združitvijo, • z opustitvijo nekaterih meni nopravnih opravil, • z uni enjem meni ne listine, • z nezmožnostjo izpolnitve, • s smrtjo. ZASTARANJE Zaradi zastaranja pride do ugasnitve meni nih pravic in obveznosti. Ko le-to nastopi, ne moremo ve uveljavljati meni nih pravic po ZM, preneha torej pravica zahtevati izpolnitev meni ne obveznosti. Zastaralni rok pri ne te i z dnevom meni ne dospelosti, pri emer se dan dospelosti ne ra una, temve zastaralni rok pri ne te i prvi naslednji dan. Meni ni zastaralni roki niso enaki za vse meni ne zavezance in so sorazmeroma kratki zaradi narave meni nih poslov, ki se morajo odvijati hitro, po drugi strani pa morajo biti meni ni dolžniki imprej rešeni meni nih obveznosti. Meni ni zastaralni roki so: • meni ni zahtevki proti akceptantu zastarajo v treh letih po dospelosti meni ne vsote. Po preteku tega roka prenehajo vse meni nopravne terjatve kateregakoli meni nega upnika proti akceptantu. Preneha meni na obveznost v celoti, kot v primeru pla ila s strani akceptanta. To velja samo za meni ne, ne pa tudi za civilnopravne terjatve nasproti akceptantu, ki se lahko uveljavljajo na podlagi civilnopravne institucije neupravi ene obogatitve; • meni ni zahtevki proti indosantom in proti trasantu zastarajo v enem letu od dneva pravo asno vloženega protesta oz. od dospelosti, e je v menici klavzula »brez stroškov«;. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 15 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. •. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. meni ni zahtevki indosantov med seboj in njihovi zahtevki proti trasantu zastarajo že v šestih mesecih od dneva, ko je indosant menico izkupil oz. od dneva, ko je bila menica proti indosantu sodno uveljavljena.. Odgovornost avalista je izena ena z odgovornostjo tistega, za katerega je avaliral menico, kar velja tudi za meni nopravne zahtevke proti avalistu. Enako stališ e velja tudi za intervenienta za ast; v takih primerih je treba uporabiti tisti zastaralni rok, ki je dolo en za zahtevke proti osebi, za katero je interveniral. Zastaranje se skladno z 79. l. ZM prekine v naslednjih primerih: • z vložitvijo tožbe, izvršilnega predloga ali predloga za izdajo pla ilnega naloga pri sodiš u; • s prijavo meni ne terjatve v ste aj enega od meni nih dolžnikov; • z uveljavitvijo meni nopravnega zahtevka v asu pravde (npr. s kompenzacijo); • s pozivom na obrambo; • z obvestilom meni nega dolžnika, da je proti njemu vložen predlog za izvršbo ali regresna tožba; • v asu trajanja višje sile – nepremagljivih ovir. Pri presoji pravnega u inka zastaranja je potrebno upoštevati na elo, da so meni ne obveznosti posameznih zavezancev samostojne in neodvisne druga od druge. Tako prekinitev zastaranja velja samo proti tistemu meni nemu zavezancu, proti kateremu je bilo opravljeno dejanje (meni na obveznost posameznih zavezancev lahko torej ugasne, drugih pa ne). Zastaranje meni nega zahtevka ali pravice mora na sodiš u uveljavljati dolžnik oz. tožena stranka, saj ga sodiš e ne upošteva po uradni dolžnosti (335. l. Obligacijskega zakonika – Ur. l. RS, št. 83/2001; v nadaljevanju OZ).. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 16 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. 3. MENI NA OPRAVILA V zvezi z menico obstojijo naslednja lo ena pravna opravila: • izdaja menice, • akcept ali sprejem menice, • prenos menice, • aval ali meni no poroštvo, • intervencija, • pla ilo menice, • regres menice in • protest menice. Vsako od teh opravil temelji na posebnem meni nem pravilu, s katerim se ustvarjajo nova pravna razmerja z dolo enimi pravnimi u inki. Zato je potrebno vsako meni no opravilo, kot tudi njegove posledice ter posledice zaradi opustitve posameznih meni nih opravil, prou evati posebej.. 3.1. IZDAJA MENICE Izdaja menice je prvo, obvezno meni no opravilo, ki ga pri trasirani menici opravi trasant, pri lastni pa izdajatelj menice. MENI NE SESTAVINE Bistvene meni ne sestavine ZM v 1. l. taksativno našteva bistvene sestavine, ki jih mora vsebovati menica, saj je v nasprotnem primeru neveljavna. Vseh bistvenih sestavin v meni no listino ni potrebno vpisati od izdaji, morajo pa biti vanjo vpisane pred predložitvijo menice v pla ilo. Tako mora menica vsebovati naslednje sestavine, katerih vrstni red ni pomemben: • izraz »menica« v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je menica sestavljena; • nepogojno nakazilo (asignacijo), naj se pla a dolo ena vsota denarja; • ime tistega, ki ga izdajatelj poziva, naj menico pla a – trasata ali pozvanca; • navedbo dospelosti; • kraj pla ila oz. kraj, kjer je treba menico pla ati; • ime tistega, kateremu ali po igar odredbi je treba pla ati – remitenta, meni nega upnika oz. upravi enca. Remitent mora biti v menici naveden z imenom in priimkom oz. z nazivom – firmo (navedba naslova pa za veljavnost menice ni nujna); • navedbo dneva in kraja izdaje menice;. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 17 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. •. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. podpis tistega, ki je menico izdal – trasanta ali izdajatelja.. Domnevne bistvene meni ne sestavine Po dolo ilih 2. l. ZM poznamo tudi domnevne bistvene meni ne sestavine, katerih obstoj se v primeru, da v menici niso navedene, zakonsko domneva. Te sestavine so: • dospelost (menica, v kateri dospelost ni navedena, se šteje za menico, ki je izdana na vpogled); • pla ilni kraj ( e ni posebne navedbe, se za pla ilni kraj in obenem za trasatovo prebivališ e šteje kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena); • kraj izdaje ( e kraj izdaje ni naveden, se šteje, da je menica izdana v kraju, ki je naveden poleg trasantovega podpisa). Nebistvene ali fakultativne meni ne sestavine Menica ima lahko tudi druge sestavine, ki jih štejemo kot nebistvene in jih imenujemo meni ne klavzule. Njihov namen je, da dobi menica še kakšen pravni u inek ali da se spremeni katera od njenih sestavin. V skladu z Žiberno in Ivanjkom (1993) so najpogostejše meni ne klavzule: • (po)kritvena klavzula ali klavzula o kritju - ta klavzula ozna uje razmerje med trasantom in trasatom. Gre za predpostavko, da je trasat, ki menico akceptira, vnaprej prejel kritje od trasanta, in sicer kot kredit v denarju ali blagu. Ta klavzula, ki meni nopravno nima bistvenega pomena, se navadno glasi »obremenite moj ra un«. Pokritje mora obstajati ob dospelosti menice in ni potrebno, da obstaja že v asu izdaje; • valutna klavzula - s to klavzulo, ki je gospodarski temelj meni nopravnega pomena, se ozna i razmerje med trasantom in remitentom in pojasni, ali je remitent dal trasantu gotovino (»vrednost prejeta v gotovini«) ali blago (»vrednost prejeta v blagu«); • klavzula »po obvestilu«, »brez obvestila« - pri klavzuli »brez obvestila« trasat ni dolžan akati na obvestilo trasanta, medtem ko klavzula »po obvestilu« pomeni obveznost trasata, naj menice ne akceptira oz. pla a, dokler ga trasant ne obvesti; • klavzula o prenosnosti menice - klavzula »pla ajte po nalogu NN«, katere namen je olajšati prenosnost menice, pomeni, da mora trasat pla ati remitentu samemu ali pa po njegovem nalogu osebi, na katero remitent in njegovi nasledniki prenesejo menico; • klavzula o neprenosnosti menice ali rekta klavzula - v kolikor trasant v menico napiše klavzulo »ne po nalogu«, je ni mogo e prenesti druga e kot z odstopom ali cesijo; meni ni prenos z indosamentom v takem primeru torej ni mogo . e to klavzulo kasneje napiše drug prenosnik, ima pravni u inek samo na njegove meni ne naslednike; • klavzula o številu meni nih izvodov - kadar je bilo izdanih ve menic, kar pospeši promet in kroženje, morajo biti izdani izvodi ozna eni s teko o številko »prva«, »druga«, »tretja«, saj se v nasprotnem primeru šteje vsak. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 18 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • •. •. • • •. •. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. izvod za posebno menico. V menici se ta klavzula glasi »pla ajte za to prvo menico«. e je pla an eden od meni nih izvodov, je pla nik praviloma oproš en pla ila vseh drugih izvodov. V kolikor pa ne želimo, da bi menico razmnoževali, to prepovemo s klavzulo »pla ajte za to edino menico«; klavzula o vrsti denarja - ta klavzula pomeni, da je treba menico pla ati samo v dolo eni vrsti denarja, npr. »pla ljivo v EUR«; klavzula »brez protesta«, »brez stroškov« - ta klavzula pomeni, da imetniku menice le-te ni treba protestirati, e trasat odkloni akcept ali pla ilo menice. e pa imetnik kljub taki klavzuli menico iz navedenih razlogov protestira, nosi sam stroške tega postopka; namen te klavzule je namre prepre iti stroške, ki nastanejo v zvezi s protestom. Kadar to klavzulo napiše trasant, ima pravni u inek proti vsem meni nim podpisnikom, kadar pa jo napiše indosant, pa samo proti tistemu, ki jo je napisal; klavzula »brez obveznosti«, »brez regresa« - tako trasant, kot tudi indosant, odgovarjata za akcept in pla ilo menice. S to klavzulo pa sme trasant izklju iti svojo odgovornost za akcept, nikakor pa ne za pla ilo, indosant pa lahko z njo izklju i tudi odgovornost za pla ilo; klavzula o deviznem te aju - ta klavzula pride v poštev samo pri menicah, ki so izdane v zvezi s poslovanjem s tujino, in se glasi »pla ajte … 10.000 EUR po rednem te aju, ki bo veljal za menice na vpogled na borzi v ...«; klavzula o naslovu v sili - s to klavzulo se lahko dolo i oseba, na katero naj se obrne lastnik menice, e bi trasat odklonil akceptiranje ali pozneje tudi pla ilo menice; klavzula o prepovedi prezentiranja - s klavzulo »se ne sme predložiti zaradi akceptiranja«, »brez akcepta«, »se ne sme predložiti zaradi akceptiranja pred...« lahko trasant prepove, da bi se menica predložila v akcept ali da bi se predložila v akcept pred dolo enim rokom; kasatori na klavzula - ta klavzula, ki se glasi »pla ajte za to prvo menico, ne pa tudi za druge menice«, pomeni, da s pla ilom te menice preneha pravna veljavnost drugih menic.. PODPISOVANJE MENIC Menice lahko podpisujejo osebe, ki so meni nopravno sposobne. Lo imo aktivno in pasivno meni nopravno sposobnost. Aktivna meni na sposobnost je civilnopravna sposobnost. Ima jo tista oseba, ki je lahko nosilec pravic in obveznosti; imeti jo torej mora meni ni upnik. Pasivna meni na sposobnost je opravilna (poslovna) sposobnost, ki pripada vsem fizi nim polnoletnim osebam, z izjemo duševnih bolnikov. Imeti jo mora oseba, da se lahko z izjavo svoje volje meni nopravno zavezuje, torej dolžnik. Podpis meni nih zavezancev je, kot izhaja iz 1. l. ZM, ena od bistvenih sestavin menice. Vsako menico mora podpisati njen izdajatelj, pri avaliranih, akceptnih in. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 19 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. indosiranih menicah pa jo podpisujejo tudi avalisti, akceptanti in indosanti. V kolikor je menica protestirana, jo mora podpisati tudi protestni organ. Dolo be, ki so materialnopravne narave in se nanašajo na podpise meni nih zavezancev, vsebujeta 7. in 8. l. ZM. Tako podpisi meni no nesposobnih oseb, lažni podpisi, podpisi izmišljenih oseb ali podpisi, ki iz kateregakoli drugega razloga ne zavezujejo podpisnikov, ne vplivajo na veljavnost zaveze ostalih podpisnikov. Nadalje zakon še dolo a, da je oseba, ki je menico podpisala kot zastopnik nekoga drugega brez veljavnega pooblastila, po njej osebno zavezana, e pa je pla ala, ima iste pravice, kot bi jih imela dozdevno zastopana oseba. To velja tudi za zastopnika, ki je svoje pooblastilo prekora il. Zakon ne dolo a tehnike in na ina podpisovanja menic, razen, kadar gre za podpis slepe osebe ali osebe, ki ne zna ali ne more pisati. Zaradi pomembnosti vprašanj v zvezi s podpisovanjem menice pa sta tako teorija kot tudi sodna praksa oblikovali dolo ena pravila. Temeljno pravilo podpisovanja je, da mora menico podpisati izdajatelj menice osebno in lastnoro no. e je trasant fizi na oseba, zadoš a, da menico podpiše s svojim priimkom; parafiranje priimka, psevdonim, ime in podobno se pri menici ne šteje kot podpis, eprav v poslovnem svetu to lahko predstavlja podpis. Fizi na oseba sicer menico lahko podpiše s svojim vzdevkom, pod katerim je znana v okolju, v katerem živi in dela. Tak podpis je sicer veljaven, težave pa lahko nastopijo, e bi podpisnik izpodbijal svoj podpis. Podpisnikom se zato odsvetuje, da menico podpisujejo z vzdevkom. Pravne osebe se podpisujejo z navedbo firme, vpisane v sodni register, in z navedbo imena in priimka zastopnika ali pooblaš enca ter z njegovim podpisom. Praviloma pri svojem podpisovanju uporabljajo žig, vendar njegova obvezna uporaba zakonsko ni predvidena. Zakon tudi ne dolo a, kje mora izdajatelj menico podpisati. Teorija pravi, da se mora le-ta podpisati pod besedilom menice, to je na spodnji desni strani na licu menice (signature line, trasant). e pa bi trasant podpisal menico na kakršnemkoli drugem mestu, bodisi na licu bodisi na hrbtni strani menice, se ne šteje kot podpis trasanta, lahko pa se šteje, da je to podpis avalista, indosanta ali akceptanta. V nekaterih drugih pravnih redih (Avstrija, Nem ija) sodna praksa sprejema tudi podpis trasanta na drugem delu menice, v kolikor je iz besedila menice in iz podpisa razvidno, da gre za podpis izdajatelja. Kadar gre za podpise ostalih oseb na menici, mora biti meni no besedilo pokrito s podpisom, kar pomeni, da mora biti meni no besedilo nad podpisom, tako da je na prvi pogled vidno, katero meni no vsebino je podpisnik podpisal. Tudi pomanjkljivo zapisano ime izdajatelja menice na menici slednjega ne razbremeni odgovornosti za pla ilo meni ne vsote, v kolikor je iz štampiljke poleg podpisa jasno razvidno ime izdajatelja (sodba Vrhovnega sodiš a Republike Slovenije, II Ips 257/2003 z dne 6.5.2004). V skladu z Ivanjko Š., Ivanjko L. in Ihanec (2001) omenjamo še pojem bianko podpisa, ki je lahko dan tudi pod prazno vsebino menice. Takšen podpis razodeva. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 20 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. podrejen in neenakopraven položaj podpisnika do imetnika menice, glede na to, da bo slednji šele izpolnil meni no vsebino, ki jo je podpisnik vnaprej podpisal. Tudi nepismene osebe ali osebe, ki ne morejo pisati, se lahko meni no zavežejo tako, da na menico ali alonžo vpišejo dolo en znak, ki ga sodiš e overi. Meni na zaveza se sme sprejeti tudi na podlagi pooblastila, ki ga je ta oseba dala in je sodno overjeno. Uradna oseba, ki podpise in pooblastila overja, mora sodno overiti: • da osebno ali po privedenih pri ah pozna osebo, ki se ho e meni no zavezati ali dati pooblastilo, • da se je omenjeni osebi prebrala izjava, s katero se meni no zavezuje ali daje pooblastilo, • da je ta oseba potrdila, da to ustreza njeni volji. Slepe osebe (osebe, ki znajo in lahko pišejo, pa tudi osebe, ki slabo vidijo, tako da ne morejo prebrati vsebine svoje izjave) pa lahko meni no izjavo podajo samo, e jo na zgoraj navedeni na in overi sodiš e. Za pooblaš ence pravne osebe velja, da mora biti iz njihovega podpisa razvidno, da podpisujejo menico kot pooblaš enci, sicer je po na elu meni ne strogosti šteti, da je oseba meni no obveznost akceptirala v svojem imenu kot fizi na oseba. K takšnemu zaklju ku napotuje tudi na elo dolo ene meni ne obveznosti, po katerem ni mogo e dokazovati nekaj, esar ni zapisano na menici, obenem pa šteje kot dokaz o sprejeti meni ni obveznosti podpis, ki polnopravno zavezuje meni nega zavezanca. Naj pri tem še dodamo, da pravno osebo podpisujejo le njeni zakoniti zastopniki, ki ob svojem podpisu pripišejo, da gre za podpis pooblaš enca, in poleg pritisnejo pe at pravne osebe (sodba Višjega sodiš a v Ljubljani, I Cp 335/2000 z dne 25.4.2001). Veljavne so tudi menice, ki nimajo izvirnih, temve ponarejene podpise. Lastnoro ni podpis meni nega zavezanca mora biti pristen, kar pomeni, da ima prejemnik menice ob utek, da je menico dejansko podpisala tista oseba, na katere identiteto kaže podpis. Podpis na menici sicer sam po sebi še ni popoln dokaz o pristnosti podpisa, vendar se v meni nem pravu predpostavlja, da je podpis resni en in pristen. To pomeni, da mora tisti, ki oporeka resni nosti in pristnosti podpisa, to dokazati.. 3.2. AKCEPT ALI SPREJEM MENICE Akcept ali sprejem menice je pisna izjava trasata na menici, s katero se zaveže, da bo meni no vsoto pla al ob njeni dospelosti. Dokler trasat ne da izjave o akceptiranju, ni meni no zavezan, torej ni dolžan pla ati. Ko pa takšno izjavo poda, postane glavni meni ni dolžnik. Obveznosti drugih meni nih zavezancev, ki se zavezujejo, da bodo meni no vsoto pla ali le v primeru, e tega ne bi storil akceptant, so subsidiarne narave. Glede na to, ali je na menici akcept ali ne, torej lo imo akceptirano in neakceptirano menico.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 21 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. OBLIKE IN POMEN AKCEPTA Sprejem obveznosti pla ila menice je najpomembnejše dejanje in upoštevaje navedeno, zakon natan no ureja pravila postopka, obliko in vsebino akceptne izjave. Akcept se zapisuje kot vse ostale bistvene vsebinske izjave na licu menice, pri emer meni ni obrazec ne predvideva mesta, kjer naj bi trasat podpisal menico kot akceptant. Pravna teorija zastopa stališ e, da lahko trasat podpiše menico kjerkoli na licu menice; to je predvsem zaradi tega, ker je njegovo ime že vpisano v menico kot ime trasata in torej zadoš a, da se oseba, ki je že imenovana v menici, podpiše kjerkoli. Zakon predvideva dve obliki akceptiranja menice. Prvo obliko akceptiranja imenujemo polni ali isti akcept. Pri tej obliki akcepta trasat podpiše menico na licu menice (navadno se akcept napiše prek lica menice ali po ez z leve strani do talona menice im bliže meni nemu besedilu, napiše pa se lahko tudi na hrbtni strani menice) in zraven napiše tudi klavzulo, iz katere je razvidno, da se zaveda obveznosti, ki jo prevzema. To klavzulo lahko napiše z besedo »sprejemam«, »priznavam«, »akceptiram« ipd. Pri tem lahko tudi omeji svojo obveznost na dolo en znesek (delni akcept); v tem primeru klavzula glasi »sprejemam za 500.000,00 SIT«. Pravne osebe pa menico akceptirajo tako, da poleg navedenega nanjo pritisnejo še svoj pe at. Zakon dovoljuje tudi nepopolni akcept, ki se izvrši samo s podpisom brez jasno izražene volje, da se sprejme obveznost pla ila menice. Trasatov podpis, ki ne vsebuje klavzule »sprejemam« ipd., pa je veljaven le, e je dan na licu menice. Pravni teoretiki, ki se poglobljeno ukvarjajo z meni nim pravom, so enotnega mnenja, da je podpis akceptanta na hrbtni strani menice mogo in dovoljen, vendar samo v primeru, kadar se daje v obliki polnega akcepta, ne pa tudi, kadar je na hrbtni strani dan podpis trasata brez kakršnihkoli opomb, ki kažejo na povezanost z akceptiranjem oz. s prevzemom meni nih obveznosti. Kako se lahko akceptant z nepravilno (nepopolno) zapisanim akceptom razbremeni odgovornosti za pla ilo meni ne vsote, je z dejanskim primerom odli no ponazoril dr. Ivanjko (2000).1 V meni nem sporu, ki je tekel pred slovenskim sodiš em in v asu pisanja lanka še ni bil pravnomo no kon an, je namre sodiš e ugotovilo slede e dejansko stanje: banka je sklenila kreditno pogodbo z družbo d.o.o. in se dogovorila, da bo ta družba izdala za zavarovanje trasirano menico, katero bo podpisala kot transant, akceptiral pa jo bo direktor družbe. Direktor kot fizi na oseba je menico podpisal na hrbtni strani in to na vrhu hrbtne strani, tako da pred njim ni bilo mogo e vnesti nobenega podpisa. Glede na to, da je bil nad družbo kot kreditojemalcem za et ste ajni postopek, je banka izpolnila menico, s tem, da je vanjo vnesla ime trasata, t.j. direktorja, z njegovim naslovom, in vpisala svojo firmo 1. Dr. Šime Ivanjko: Ali je mogo e akceptirati menico na hrbtni strani?, Dav no finan na praksa.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 22 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. kot remitenta. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju bi moralo sodiš e tožbeni zahtevek zavrniti. Podpis direktorja na hrbtni strani menice, poleg katerega ni vpisanega nobenega podatka, na podlagi katerega bi bilo možno ugotoviti, da gre za akcept, namre ne predstavlja podpisa akceptanta. Njegov podpis predstavlja zgolj podpis indosanta, zoper katerega pa tožbeni zahtevek ravno tako ni utemeljen, saj ni izpolnjen temeljni pogoj - nepretrgana vrsta indosantov (prvi indosant pri prenosu menice bi namre moral biti remitent, to je banka; svoje firme pa banka dejansko pred podpis direktorja ni mogla zapisati, saj za to ni bilo dovolj prostora). V praksi sre ujemo tudi druge oblike akcepta, in sicer: • delni ali modificiran akcept - sprejema le del te obveznosti. Trasat torej v tem primeru svoj akcept omeji samo na del meni ne vsote; takšna omejitev je po dolo ilih 25. l. ZM veljavna; • pogojni akcept - akcept mora biti nepogojen. e trasat veže akceptiranje na kakršenkoli pogoj ali postavi omejitev (z izjemo omejitve meni ne vsote), se šteje, da je akceptiranje zavrnil; • bianko akcept - akcept, dan na bianko menici, ki vsebuje le podpis akceptanta, brez besed »sprejmem« ali podobno. Pomen tega meni nega opravila je torej v tem, da se akceptant z njim zaveže, da bo: • pla al meni no vsoto ali njen del, e je akcept omejil; • pla al zamudne obresti, obra unane v skladu z zakonom, ki ureja višino obrestne mere zamudnih obresti t.j. Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št. 45/95); • poravnal stroške, ki bi jih imel imetnik menice zaradi nepla ila, kot so protestni in drugi stroški. Akcept je praviloma nepreklicen, vendar ga trasat lahko prekli e do takrat, dokler ne vrne menice, in sicer tako, da akcept pre rta. Dokler se ne dokaže nasprotno, se po zakonu domneva, da je bil akcept pre rtan, preden je bila menica vrnjena. PREDLOŽITEV MENICE ZARADI AKCEPTIRANJA Menico lahko predloži v akcept vsak imetnik trasirane menice, in sicer v kraju trasatovega bivališ a. Kadar imamo opraviti z ve trasati, mora imetnik menico v akcept predložiti vsem na isti dan. To je mogo e storiti katerikoli delavnik vse do dneva dospelosti meni ne vsote. Na dan dospelosti in po tem dnevu tega ni ve možno storiti, saj lahko meni ni upnik takrat že terja pla ilo meni ne vsote. Zakonsko je dolo en le rok za predložitev v akcept menice povpoglednice (trasirane na dolo en as po vpogledu), kar je potrebno storiti v enem letu od dneva izdaje. Trasat ima pravico zahtevati, da se mu menica predloži v akcept še enkrat naslednji dan po prvi predložitvi (deliberacijski rok). V zvezi z akceptom lahko trasant na menico zapiše tri klavzule:. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 23 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. •. • •. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. da se menica mora predložiti zaradi akceptiranja, za kar lahko navede rok, ni pa to nujno. Tako dolo ilo bo trasant zapisal, e bo hotel dose i, da bo njegovo razmerje s trasatom imprej raz iš eno in da bo vedel, ali namerava trasat menico sprejeti in jo pozneje tudi pla ati. Govorimo o prezentacijski klavzuli (»menico je treba predložiti v akcept do ...«) kot nebistveni meni ni sestavini. Takšno klazulo lahko na menico zapišeta trasant ali indosant. Glede na to, kdo je to obveznost zapisal, pa so posledice opustitve tega opravila razli ne. e je predložitev odredil trasant, menica pa v dolo enem roku ni bila predložena, izgubi imetnik menice pravico nasproti vsem regresnim dolžnikom. e pa je tako predložitev odredil indosant in le-ta ni bila opravljena, posledice za imetnika menice niso tako stroge, saj slednji izgubi regresno pravico le do tistega indosanta, ki je predložitev menice v akceptiranje odredil; da se je pred dolo enim asom zaradi akceptiranja ne sme predložiti; lahko pa prepove predložitev menice v akceptiranje, razen e gre za trasirano menico, pla ljivo pri tretji osebi ali v drugem kraju, v katerem prebiva trasat, ali za trasirano menico na dolo en as po vpogledu.. ODGOVORNOST TRASANTA ZA AKCEPT MENICE Trasant je odgovoren za akcept in pla ilo menice. Govorimo o garantni ali jamstveni odgovornosti, ki ne nastane s samim dejstvom njegovega podpisa na menici, temve s tem, da je menico izro il remitentu. Odgovornost trasanta se ne omejuje samo proti neposrednemu prejemniku menice (remitentu), temve proti tistim, ki bodo menico imeli v rokah kot indosatarji. Trasant se torej obvezuje pla ati meni no vsoto nedolo enim imetnikom menice na podlagi naloga remitenta. Odgovornosti za akcept se trasant lahko oprosti z navedbo t.i. klavzule strahu (»brez jamstva«, »brez obveznosti«). Vsaka odredba, s katero bi se trasant hotel oprostiti odgovornosti za pla ilo, se šteje za nezapisano. Trasantova odgovornost za akcept velja do sprejema menice, do njenega pla ila, do zastaranja regresnih zahtevkov ali do opustitve pravo asnega protesta.. 3.3. PRENOS MENICE Menica je vrednostni papir, ki je namenjen in ustvarjen za kroženje. Že sam zakon menico opredeljuje kot vrednostni papir »po nalogu«, kar pomeni, da se prenaša na poseben na in, in sicer z indosamentom. V dolo enih primerih pa je menico možno prenašati le z odstopom ali cesijo. INDOSAMENT Indosament je pisna izjava imetnika menice (indosanta) na hrbtu menice ali na alonži, s katero prenese meni ne pravice na neko drugo osebo (indosata ali. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 24 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. indosatarja), ki s tem opravilom postane novi meni ni upnik; z indosiranjem menice se torej indosant spremeni iz upnika v meni nega dolžnika. Prvi indosant je vedno remitent, pri menici na lastni ukaz pa izdajatelj – trasant, ki menico z indosamentom prenese tako, da na list menice (v našem pravnem redu poznamo samo pisni indosament, ki mora biti zapisan na listu menice, saj v nasprotnem primeru nima meni nopravnih u inkov) napiše besedilo »za mene« ali »namesto mene pla ajte ... indosatarju«. Poleg indosamenta, zapisanega na listu menice, je veljaven tudi tisti, ki je zapisan na hrbtni strani menice ali na alonži. Indosament se mora vedno nanašati na celo meni no vsoto (delni indosament je ni en) in mora biti vselej brez pogoja ( e je le-ta zapisan, velja zakonska domneva, da se šteje, kakor da ni zapisan). Lo imo tri funkcije indosamenta: • prenosno funkcijo - s to funkcijo se vse pravice iz menice prenesejo od indosantov na indosatarje. Z rekta klavzulo (»ne po nalogu«) se ta prenosnost izklju i; • jamstveno funkcijo - indosant je svojemu nasledniku (indosatarju) odgovoren za akcept in pla ilo menice, razen e ni v indosamentu odrejeno druga e. S pripisom klavzule »brez obveznosti« ali »brez regresa« lahko indosant izklju i svojo obveznost za sprejem in pla ilo menice. Potrebno je dodati, da je ta klavzula redko v uporabi, saj ne daje jamstva, da bo menica pla ana, kar pa jemlje menici njen pomen; • legitimacijsko funkcijo - kdor ima menico v rokah, se šteje za njenega zakonitega imetnika, e dokaže svojo pravico z nepretrgano vrsto indosamentov. Poznamo ve vrst indosamentov, in sicer: • polni indosament - imenujemo ga tudi izpolnjeni indosament ali indosament na ime. Gre za indosament, ki vsebuje indosatarjevo ime, podpis indosanta, datum in kraj prenosa (njuna navedba sicer ni nujna) ter klavzulo o prenosu; • indosament na prinositelja - gre za indosament, ki je tak kot polni indosament, s tem, da ime indosatarja ni navedeno, ampak je namesto njegovega imena zapisana le beseda »prinositelj«. Ta indosament velja za indosament in bianko z enakimi pravnimi u inki. Vsak vestni imetnik menice s to klavzulo se namre šteje za meni nega upnika in lahko zahteva pla ilo menice; • bianko ali slepi indosament - ta indosament (imenujemo ga tudi kratki indosament) vsebuje samo indosantov podpis in njegov naslov; nima torej navedenega imena osebe, na katero se menica prenaša. Takšen indosament izpolni imetnik menice s svojim imenom ali z imenom druge osebe, lahko pa menico tudi naprej indosira; • ve indosamentov - na takšni menici mora biti veriga indosamentov nepretrgana. Ta pogoj je izpolnjen, e je prvi indosant remitent, vsak naslednji indosant pa pravna ali fizi na oseba, ki je bila v prejšnjem indosamentu indosatar. Imetnik menice, ki ho e v primeru ve indosamentov uporabiti svoje pravice, mora dokazati, da je zakoniti imetnik menice z. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 25 od 55.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. •. •. •. Diplomsko delo visokega strokovnega študija. nepretrgano verigo indosamentov, pri emer se skladno z dolo ili 15. l. ZM pre rtani indosamenti štejejo za nezapisane; indosament z rekta ali privezno klavzulo - gre za klavzulo »ne po nalogu«, ki onemogo a prenos menice na kakršenkoli na in, z izjemo odstopa ali cesije. Na menico jo lahko zapiše izdajatelj ali pa indosanti, vendar so posledice zapisa druga ne. Izdajatelj s to klavzulo prepre i meni nopravni prenos, saj v primeru, da je bila menica kljub tej klavzuli indosirana naprej, nasproti novemu nasledniku ni zavezan; izdajateljeva privezna klavzula torej menici odvzame vrednost cirkulacijskega papirja. V primeru, da rekta klavzulo zapiše indosant, ostane meni no zavezan le svojemu neposrednemu nasledniku, le-ta pa menico lahko indosira naprej; inkaso indosament (indosament za prokuro) - s tem indosamentom, ki se glasi »in prokura«, »za inkaso«, »za moj ra un« ipd., indosant indosatarja samo pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov ra un izvršuje vse meni ne pravice; indosatar ima torej le položaj indosantovega zastopnika; povratni indosament - ta indosament omogo a, da se menica indosira na osebo, ki je v istem meni nopravnem poslu že udeležena (npr. na trasanta, trasata, akceptanta, indosanta idr.).. ODSTOP ALI CESIJA Meni ne pravice se lahko prenašajo tudi na druge osebe, ki v menici niso zapisane. Prenesejo se kakor druge terjatve. Obi ajen na in prenašanja je odstop ali cesija, ki jo podrobneje ureja OZ v lenih od 417. do 426.2 Oseba, ki na ta na in dobi menico, postane enovit upnik nasproti meni nemu dolžniku, ki ima proti novemu upniku vse tiste ugovore, ki bi jih imel proti prvemu upniku.3 Trasant lahko vzame menici lastnost papirja po nalogu s tem, da na menico zapiše rekta klavzulo (»ne po nalogu«). V tem primeru lahko remitent menico prenese naprej le s cesijo po civilnem pravu in ne ve z indosamentom. Do zapisa tovrstne klavzule bo v praksi prišlo takrat, kadar trasant ne bo hotel izgubiti svojih ugovorov nasproti remitentu ali kadar bo želel, da menica ne bi krožila. Od na ina prenosa meni ne terjatve je torej odvisno, ali ima meni ni dolžnik proti novemu upniku vse ugovore, ki izhajajo iz osebnega razmerja proti prejšnjemu upniku. Z indosamentom pridobi oseba, na katero je terjatev prenesena, terjatev, kot je vpisana v menici, razbremenjeno vseh morebitnih ugovorov, ki bi izhajali iz osebnega razmerja dolžnika nasproti prejšnjemu upniku, razen e je sedanji imetnik 2. V 417. l. OZ je cesija opredeljena kot odstop terjatve s pogodbo, ki jo upnik sklene s kom tretjim in nanj prenese svojo terjatev, izvzemši terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. 3 421. l. OZ dolo a, da lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku (novemu meni nemu upniku) poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop.. Boštjan Ran igaj: Menica – Teoreti ni in prakti ni vidiki meni nih opravil. stran 26 od 55.