Vloga posameznih organov podjetja v stečaju na primeru iz prakse : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. VLOGA POSAMEZNIH ORGANOV PODJETJA V STEČAJU NA PRIMERU IZ PRAKSE. Študentka: PETRA JEVNIŠEK Študentka rednega študija Številka indeksa: 81602991 Program: visokošolski Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: prof. Dr., Borut Bratina. Celje, januar 2008.

2 PREDGOVOR: Sprememba družbenoekonomskih razmerij, uvajanje tržnega gospodarstva in lastninjenje so v začetku devetdesetih imele za posledico številne gospodarske krize in stečaje. Stečaji so za lastnike podjetij, njihove upnike, management in tudi za zaposlene največkrat edini način za reševanje problemov, ki se pojavijo v podjetju zaradi pomanjkanja proizvodnih dejavnikov, nepoznavanja trgov, konkurence in prevelike togosti podjetij pri uvajanju sprememb. Diplomsko delo je poleg uvoda in sklepa razdeljeno še na štiri dele. V prvem delu sta opredeljena pomen in vloga instituta stečaja v ekonomski, finančni in pravni razsežnosti kot temelj za razumevanje poslovanja in delovanja tekom stečajnega postopka. Stečaj se opravi nad dolžnikom, ki je dalj plačilno nesposoben ali prezadolžen. V nadaljevanju so opredeljeni vzroki, zaradi katerih je v podjetju prišlo do stečaja in do katerih smo prišli s temeljito analizo stanja ob uvedbi stečaja na podlagi pridobljenih informacij, ki so bile podlaga za odločanje. V primeru globoke krize podjetja opravlja temeljno funkcijo za zagotavljanje kakovostnih informacij prav računovodstvo, ki nam daje informacije o trenutnem stanju v podjetju in nam omogoča pripravo zanesljivih računovodskih izkazov, kot podlago za presojo in pripravo ukrepov pri odpravljanju insolvenčne krize. V zadnjem delu diplomskega dela sem podrobneje prikazala stečaj v praski ter njegov vpliv na udeležence. Škodo in koristi stečaja v primeru neuspeha ni mogoče v celoti identificirati v praksi, ker je stečaj podjetja še vedno najhujši udarec pri prizadevanju države, katera se želi približati enemu izmed temeljnih ciljev ekonomske politike, to je polni zaposlenosti, še posebej v primeru, če je podjetje zaposlovalo veliko delavcev. Tako brezposelni bremenijo državo s svojimi pravicami, ki jih uveljavljajo preko zavodov za zaposlovanje in postavljajo državo oziroma njene organizme pred dilemo, kje bi lahko bolje angažirala svoja sredstva: ali tako, da pomaga podjetju, da bi lahko še naprej poslovalo ali pa s povečanjem transferov na socialnem področju. Temo diplomske naloge sem si izbrala zaradi njene aktualnosti..

3. KAZALO: 1. UVOD ............................................................................................................................... 4 1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................... 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve................................................................................. 4 1.2.1 Namen................................................................................................................... 4 1.2.2 Cilji ....................................................................................................................... 5 1.2.3 Trditve (teze, hipoteze)......................................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave......................................................................... 5 1.4 Metode raziskave ....................................................................................................... 5 2. STEČAJ PODJETJA V EKONOMSKI, FINANČNI IN PRAVNI RAZSEŽNOSTI 7 2.1 Pomen in vloga instituta stečaja ............................................................................... 7 2.2 Ekonomski vidik stečaja ........................................................................................... 7 2.3 Finančni vidik stečaja................................................................................................ 8 2.4 Pravni vidik stečaja ................................................................................................... 8 2.4.1 Organi stečajnega postopka .................................................................................. 8 2.4.2 Pogoji za uvedbo stečajnega postopka ............................................................... 10 2.4.3 Pravne posledice začetka stečajnega postopka................................................... 11 3. PREDSTAVITEV STEČAJNEGA PRIMERA PODJETJA X ................................ 13 3.2 Analiza stanja ob uvedbi stečaja ............................................................................ 14 3.3. Značilnosti vodenja v stečajnem postopku........................................................... 16 3.4 Potrebe in problemi zagotavljanja informacij za vodenje stečajnega postopka 17 4. FINANČNI VIDIK VODENJA STEČAJNEGA POSTOPKA................................. 18 4.1 Udeleženci/upravičenci v stečajnem postopku...................................................... 18 4.1.1 Udeleženci/upravičenci in njihove pravice......................................................... 18 4.1.2 Problemi ugotavljanja upravičenj do stečajne mase........................................... 19 4.2 Oblikovanje stečajne mase kot poseben primer gospodarjenja.......................... 23 4.2.1 Posebnosti gospodarjenja v stečajnem postopku z vidika temeljnega cilja........ 23 4.2.2 Stečajni upravitelj kot finančni manager ............................................................ 23 4.2.3 Preoblikovanje premoženja v denarno obliko .................................................... 24 4.3 Posebnosti dezinvestiranja v stečajnem postopku................................................ 27 4.3.1 Dokončanje nujnih poslov .................................................................................. 27 4.3.2 Prodaja dolžnika kot pravne osebe ..................................................................... 27 4.4 Posebnosti definanciranja v stečajnem postopku ................................................. 27 4.4.1 Posebnosti definanciranja v stečajnem postopku ............................................... 27 4.4.2 Poplačilo upnikov ( strukturirano za različne upnike) ....................................... 28 4.5 Zaključek stečaja – prenehanje obstoja podjetja in dokončna poravnava obveznosti ....................................................................................................................... 30 5. SKLEP ........................................................................................................................ 33 6. POVZETEK............................................................................................................... 34 7. ABSTRACT ............................................................................................................... 35 8. SEZNAM TABEL ..................................................................................................... 36 9. SEZNAM ENAČB ..................................................................................................... 36 10. SEZNAM LITERATURE......................................................................................... 37 11. SEZNAM VIROV...................................................................................................... 39.

4. 1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Z intenzivnim prehodom v tržno gospodarstvo je zaradi sprememb v načinu razmišljanja družbe in vsakega posameznika v njej, zaradi drugačnega razmišljanja managementa v podjetjih, predvsem pa zaradi sprememb v pričakovanjih družbe in posameznikov, pomenil gospodarski pretres, ki je ob velikih političnih spremembah grozil, da bo ohromil celotno gospodarstvo Slovenije. Prva, in najbolj vidna posledica sprememb v družbenoekonomskem sistemu so stečaji. Stečaj je družbeno nezaželjen pojav, ki povzroča gospodarstvu škodo predvsem takrat, kadar njegova posledica ni prerazporeditev ekonomskih dejavnikov iz manj v bolj produktivne namene, temveč prenehanje poslovanja podjetja. Posledica prenehanja poslovanja podjetij trpijo upniki in tudi družba, saj se zmanjša proizvodnja, zniža se domači bruto proizvod, povišajo se stroški zaradi financiranja brezposelnosti, izpad je tudi v davkih, ki so glavni vir javnih financ ter jih država potrebuje za financiranje javnih potreb in za svoje delovanje. Zato je stečaj po vsebini poseben tip postopka, ki se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo poplačilo svojih terjatev, katerih dolžnik zaradi insolventnosti in prezadolženosti ni bil sposoben poravnati. Zastavlja se le vprašanje, ali bodo tudi v praksi upniki po zaključku stečaja zadovoljni s poplačilom. Še posebej težko je določiti kolikšen odstotek poplačila bo zadovoljil upnika, ki je vlagal v poslovanje z nekim drugim podjetjem. V tem primeru se poslovni odnos med njima konča in je potrebno k odškodnini zaradi vloženih sredstev prišteti še škodo zaradi zmanjšanja obsega poslovanja upnika. Še posebej so pri postopku stečaja izpostavljene banke in druge leasing družbe, ki jim je glavni del poslovanja kreditiranje podjetij in ki živijo v ekonomsko zdravem okolju. Pri stečaju se prepletajo ekonomski, finančni in pravni problemi ter postopki. Poznati je potrebno potek dogajanja in predvideti posledice določenih dejanj ter ukrepati ob pravem času, da bodo posledice stečaja minimalne za vse udeležence postopka. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 Namen Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti stečaj podjetja v ekonomski, pravni in finančni razsežnosti. Podrobneje bom predstavila pojem in vlogo instituta stečaja, pravne, finančne in ekonomske vidike stečaja ter značilnosti poslovanja v stečajnem postopku. Pri pisanju diplomske naloge se bom posebej osredotočila na finančne vidike vodenja stečajnega postopka z vidika udeležencev in njihovih pravic v stečajnem postopku..

5 1.2.2 Cilji Cilj je ugotoviti, zakaj je v podjetju prišlo do stečaja, kar zadeva temeljito analizo stanja podjetja ob uvedbi stečaja na podlagi informacij, pridobljenih od stečajnega dolžnika in na podlagi poizvedb pri vseh pristojnih institucijah. Analiza stečajnega postopka bo poskušala na praktičnem primeru podjetja v stečaju prikazati temeljne naloge stečajnega upravitelja pri vodenju postopka, to je zagotoviti in maksimizirati vrednost premoženja v celoti ter zagotoviti pogoje za učinkovito uresničitev interesa upnikov, zaposlenih in širše družbene skupnosti, ki so najbolj učinkovito zavarovani. 1.2.3 Trditve (teze, hipoteze) V stečajnem postopku se interesi lastnika v celoti podredijo interesom upnika, kar pomeni, da je uspešno poslovanje tekom stečajnega postopka posledica novih elementov v poslovanju podjetja. V stečajnem postopku je treba vso premoženje dolžnika spremeniti v denarno obliko, pri tem pa pomembno poleg cene prodane stečajne mase in hitrosti prodaje zagotoviti prodajo na takšen način, da se bo ohranila podjetniška aktivnost tudi po prenehanju stečajnega dolžnika je in v taki obliki poplačati vse terjatve upnikov. Po vseh opravljenih aktivnostih stečajnega postopka se izkupiček od prodaje porabi za kritje terjatev upnikov in stroškov stečajnega postopka. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju diplomskega dela predpostavljam, da so podatki pridobljeni ob prevzemu stečaja lahko nejasna in neresnična slika poslovanja in prikaza premoženja podjetja, zato so potrebne poizvedbe pri pristojnih institucijah in temeljita preučitev pridobljene dokumentacije s strani dolžnika. Predpostavljam tudi, da je stečajni postopek s strani vodstva pogosto uporabljen kot sredstvo s ciljem oškodovati upnike. Pri izbiri optimalnega reševanja podjetja se omejujem na vpliv postopka stečaja na poravnavo upnikov in drugih udeležencev kot poglavitno merilo tega postopka. Omejila se bom predvsem na finančne vidike vodenja stečajnega postopka konkretnega podjetja, saj je potrebno s prodajo dolžnika kot pravne osebe ali pa s prodajo dolžnika po delih maksimizirati vrednost sredstev za poplačilo upnikov in drugih udeležencev stečajnega postopka. Omejitveni dejavnik je predvsem pomanjkanje praktičnih znanj in lastnih izkušenj na obravnavanem področju. 1.4 Metode raziskave V diplomskem delu je izvedena poslovna raziskava, saj je le-ta osredotočena na finančni vidik vodenja stečaja , ki je aplicirana na poslovni primer iz okolja. V nalogi je prisotna dinamična poslovna raziskava, saj proučuje analizo stanja ob uvedbi stečajnega postopka, značilnosti poslovanja tekom stečajnega postopka, vse do zaključka postopka. Z analitičnim pristopom raziskovanja vzrokov in posledic stečaja sem poskušala prikazati.

6 potrebe in probleme pri zagotavljanju potrebnih informacij za vodenje stečajnega postopka. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabila razpoložljivo literaturo z zadevnega področja, interno dokumentacijo podjetja in znanje, ki sem ga pridobila z delom pri stečajnemu upravitelju v Celju..

7. 2. STEČAJ PODJETJA V EKONOMSKI, FINANČNI IN PRAVNI RAZSEŽNOSTI 2.1 Pomen in vloga instituta stečaja Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka, ki se opravi nad celotnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov ter je tudi dokončno prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega. Začetek stečajnega postopka lahko predlagajo tako dolžnik sam kakor tudi upniki in osebno odgovorni družbenik dolžnika, ki je pravna oseba. Namen stečajnega postopka je ustrezno urediti pravna razmerja med stečajnim dolžnikom in skupnostjo njegovih upnikov. Ekonomsko-finančno stanje, v katerem je dolžnik, zahteva posebno (pravično) obravnavanje njegovih upnikov z namenom, da v okoliščinah, ko dolžnikovega premoženja ni dovolj za celotno poplačilo terjatev vseh njegovih upnikov, ti na organiziran način dosežejo sorazmerno in hkratno poplačilo svojih terjatev iz izkupička doseženega z unovčevanjem vsega dolžnikovega premoženja, dolžnik, ki je pravna oseba, pa ob zaključku stečajnega postopka preneha. Posamezni pravni sistemi opredeljujejo stečaj kot splošni spor pred sodiščem med prezadolženim dolžnikom in njegovimi upniki ter med upniki samimi (concursus creditorum). Postopek se vodi po načelih rednega pravdnega postopka, pri katerih pa je cilj, da sodišče sprejme odločitev o razdelitvi stečajne mase med upnike in jih poplača. Stečajni postopek se začne s sklepom in hkrati z zabitjem oklica na oglasno desko sodišča. Osnovni namen oklica je obvestiti upnike o začetku stečajnega postopka, zato mora biti oklic objavljen tudi v Uradnem listu Republike Slovenije (Šinovec, Škerget 1999, 34). 2.2 Ekonomski vidik stečaja Stečaj podjetja je lahko hud udarec pri prizadevanju države, ki se želi približati enemu izmed temeljnih ciljev svoje ekonomske politike, to je polni zaposlenosti, saj predstavlja brezposelnost eno izmed najbolj vidnih posledic stečaja. Brezposelni bremenijo državo s svojimi pravicami, ki jih uveljavljajo preko zavodov za zaposlovanje. Tako država oziroma njene institucije so včasih pred dilemo, ali naj pomagajo podjetju, da bi lahko še naprej poslovalo (če gre za večje podjetje, ki se lahko še lastninsko preoblikuje) ali pa bodo morale povečati sredstva za transfere na socialnem področju. V makroekonomskem smislu pomeni stečaj podjetja zmanjševanje družbenega proizvoda v državi in s tem tudi zmanjševanje domačega proizvoda (BDP). Najprej se zmanjša oziroma preneha povpraševanje podjetja, ki je prišlo v stečaj, zatem se zmanjša povpraševanje prebivalstva, saj se po prekinitvi delovnega razmerja zmanjšajo prihodki in s tem tudi trošenje (Žnidaršič-Krajnc 1993, 28). Vse dejavnosti podjetja v stečaju, tudi morebitno dokončanje ali nadaljevanje proizvodnje, so zato namenjene povečevanju ali ohranjanju stečajne mase, ki je prvenstveno namenjena poplačilu upnikov, za razliko od dobička, ki je namenjen lastnikom podjetja. Lastniki pridejo na vrsto pri delitvi stečajne mase šele, če skupni znesek stroškov stečajnega.

8 postopka in prijavljenih terjatev presega vrednost stečajne mase. Zato je v večini primerov stečaj za lastnike neprijetna zadeva, saj od njega nimajo nobene ekonomske koristi. Zaradi ustavitve proizvodnje in prenehanja delovnega razmerja ima družba v stečajnem postopku praviloma majhne stroške poslovanja, ki bremenijo stečajno maso in jo zmanjšujejo. Stroški s potekom časa naraščajo. Njihov relativni vpliv na stečajno maso (razmerje kupnina / strošek) pa zavisi od tega, koliko bo stečajni upravitelj povečal iztržek na račun dobro vzdrževane in obratovalne sposobnosti tehnologije. V primeru dokončanja poslov se večina stroškov v času poslovanja poveča glede na obseg dokončanja poslov, dodatno pa nastane strošek dela, strošek morebitne nabave surovin in strošek prodaje. V primeru nadaljevanja proizvodnje morajo biti stroški vgrajeni v uravnoteženi poslovni načrt in ne smejo bremeniti stečajne mase. Zato je izdelava načrta vodenja stečajnega postopka s predračunom stroškov in terminskim planom, ključnega pomena v stečajnem postopku (Hramec 1999, 4). 2.3 Finančni vidik stečaja Podjetje, katerega položaj je takšen, da mu ne pomaga sanacija finančnega vodenja in financiranja novega kapitala ali odložitev obveznosti mora po lastni, zakonski ali po nalogu sodišča pristopiti k stečaju podjetja. Gledano s finančnega vidika stečaja podjetja, želimo s prodajo podjetja kot celote ali po njegovih delih zbrati sredstva za poplačilo terjatev upnikov. Postopek ugotavljanja finančnih razsežnosti likvidacije podjetja, ki gre v stečaj, pričnemo najprej z ugotovitvijo tržne vrednosti podjetja, ki pa je lahko bistveno drugačna kot knjigovodska vrednost ali kot vrednost ugotovljena na podlagi opravljenega vrednotenja in cenitve. Izhodiščno knjigovodsko vrednost in/ali dokumentacijsko vrednost je potrebno preračunati z uporabo stopnje verjetnosti uresničitve tržne vrednosti na čimbolj realno tržno vrednost podjetja in istočasno s tako stopnjo verjetnosti določiti čas, v katerem bo prišlo do vnovčitve vrednosti podjetja, ki gre v stečaj. Določitev tega časa je pomembna zaradi preoblikovanja obstoječega premoženja, saj se večina tega premoženja nahaja v nedenarni obliki premoženja. Z določitvijo časa preoblikovanja premoženja v denar in določitvijo časa stečajnega postopka je mogoče določiti tudi čas poplačila upnikov podjetja. Določitev velikosti poplačila upnikov podjetja pa poleg velikosti zneska preoblikovanega premoženja odvisna tudi od velikosti stečajnih stroškov postopka. S tem mislimo na neposredne in posredne stroške stečajnega postopka pa do poplačila upnikov podjetja, ki lahko različno zmanjšujejo razpoložljivo stečajno maso in s tem zmanjšujejo poplačilo upnikov podjetja (Repovž 1997, 80-81). 2.4 Pravni vidik stečaja 2.4.1 Organi stečajnega postopka.

9 Organi stečajnega postopka so (Šinkovec, 1999, 161): 1. stečajni senat, 2. stečajni upravitelj in 3. upniški odbor. Stečajni senat Stečajni senat sestavljajo trije sodniki, od katerih je eden predsednik senata. Stečajni senat ima po 74. člen ZPPSL naslednje pristojnosti: • odloča o začetku postopka, • odloča o ugovorih stečajnega upravitelja in upnikov zoper odredbe predsednika stečajnega senata, • določa nujne posle, ki se dokončajo med stečajnim postopkom, • potrjuje predračun stroškov stečajnega postopka in določa nagrado za delo stečajnega upravitelja, • postavlja in odstavlja stečajnega upravitelja, • potrjuje osnutek glavne razdelitve in izda sklep o glavni razdelitvi stečajne mase, • izda sklep o zaključku stečajnega postopka, • opravlja tudi drugo delo, ki ga določa ZPPSL. Predsednik stečajnega senata ima vsa pooblastila po 75. členu ZPPSL za vodenje postopka razen tistih, ki so po zakonu izrecno pridržana stečajnemu senatu in smo jih opredelili zgoraj. V pravdnem postopku je določeno, da ima predsednik senata predvsem naloge procesnega vodstva, kot je sklicevanje narokov, vabljenje udeležencev v postopku, zavrnitev prepozno prijavljenih terjatev. Posebna in pomembna naloga predsednika senata je opravljanje pravnega in smotrnega nadzora nad stečajnim upraviteljem. Stečajni upravitelj Stečajni upravitelj se postavi s sklepom o začetku stečajnega postopka. Stečajni upravitelj mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo, opravljen strokovni izpit in veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije. Stečajni upravitelj ne sme biti upnik v stečajnem postopku oziroma oseba, ki je bila zaposlena pri stečajnem dolžniku v zadnjih dveh letih ali je v tem obdobju opravljala funkcijo člana uprave ali nadzornega sveta. Stečajni upravitelj izvršuje pravice organov upravljanja in lastnika v skladu s potrebami stečajnega postopka ter vodi posle dolžnika in ga zastopa. Naloge stečajnega upravitelja so naslednje (Šinkovec in Škerget 1999, 178): • ažurira knjigovodsko evidenco od dneva začetka stečajnega postopka, • v 30 dneh v soglasju s predsednikom stečajnega senata sestavi načrt poteka stečajnega postopka s predračunom stroškov in terminskim planom, • sestavi komisijo za inventuro,.

10 • • • • • • •. sestavi začetno stečajno bilanco, vodi poslovne knjige in sestavlja računovodske izkaze v skladu z računovodskimi standardi, ki so določeni za subjekte v stečaju, kot dober gospodar skrbi za vodenje poslov stečajnega dolžnika, skrbi za izterjavo terjatev dolžnika, unovči stvari dolžnika, ki spadajo v stečajno maso, v soglasju s predsednikom stečajnega senata sestavi osnutek razdelitve in osnutek zaključne stečajne bilance, sestavi osnutek poznejše razdelitve, skrbi, da stečajni postopek poteka hitro in brez neutemeljenega zavlačevanja.. Stečajni upravitelj daje pisna poročila o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase vsake tri mesece ali kadar to zahteva predsednik stečajnega senata oziroma stečajni senat ali upniški odbor. Stečajni upravitelj ima pravico do povračila nujnih stroškov in do nagrade za delo, o čemer odloča stečajni senat. Ministrstvo za pravosodje izda predpis o merilih za določanje nagrade in izplačevanje akontacije stečajnemu upravitelju. Stečajnemu upravitelju se nagrada izplača ob zaključku postopka, akontacija pa lahko tudi mesečno in sme znašati po odredbi od dveh do pet zajamčenih plač. Upniški odbor Za zavarovanje koristi upnikov v stečajnem postopku, stečajni senat ustanovi upniški odbor, razen če je stečajna masa neznatna ali če bi to pripeljalo do znatnega povečanja stroškov stečajnega postopka (84. člen ZPPSL). Število članov upniškega odbora določi stečajni senat in mora biti liho. Upniški odbor (Šinkovec in Škerget 1999, 196): • zahteva in obravnava poročila stečajnega upravitelja o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase, • ima pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel stečajni upravitelj, • ima pravico ugovarjati pri predsedniku stečajnega senata zoper delo stečajnega upravitelja in pri stečajnem senatu zoper delo predsednika stečajnega senata, • predlaga odstavitev stečajnega upravitelja in imenovanje novega, • daje stečajnemu senatu mnenje o unovčenju dolžnikovega premoženja, • daje stečajnemu senatu mnenje v zvezi z nadaljevanjem začetih poslov in o sklepanju novih, • opravlja druga dela, ki jih določa ZPPSL. 2.4.2 Pogoji za uvedbo stečajnega postopka Pogoj za začetek stečajnega postopka (opredeljenega v 91. členu ZPPSL) je takšno slabo finančno stanje dolžnika, da slednji v daljšem času ni sposoben plačevati dospelih obveznosti (je torej insolventen) ali pa so njegove obveznosti večje od njegovega premoženja (je torej prezadolžen)..

11. V skladu s primarnim namenom stečajnega postopka – poplačila upniških terjatev – je pogoj za vodenje stečajnega postopka tudi obstoj zadostno velike količine stečajne mase. Zato se stečajni postopek ne izvede, če dolžnikovo premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka oziroma če je to premoženje neznatne vrednosti. Nadaljnji pogoj za vodenje stečajnega postopka je obstoj najmanj dveh upnikov. To izvira iz same pravne narave stečajnega postopka, ki s paritetnim načelom ureja konkurenco dveh ali več upnikov pri poplačilu iz dolžnikovega premoženja. Tako dolžnik sam kakor tudi upniki imajo v primeru slabega finančnega stanja interes za začetek stečajnega postopka. Njihov interes temelji na pravilu potrjenem v poslovni praksi: kadar je finančno stanje dolžnika takšno, da je ta insolventen oziroma prezadolžen in ni možnosti, da bi dolžnik z ustreznimi ukrepi izvedel finančno reorganizacijo, nadaljnje poslovanje dolžnika to finančno stanje samo še poslabšuje. S tem se seveda zmanjšuje dolžnikovo premoženje ter so tudi možnosti upnikov za poplačilo manjše. Verjetnost, da bodo družbeniki oziroma delničarji dolžnika dosegli kakršno koli poplačilo iz ostanka stečajne mase, pa je že tako minimalna. 2.4.3 Pravne posledice začetka stečajnega postopka Pravne posledice začetka stečajnega postopka, sklicujoč se na 103. člen ZPPSL, nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku nabit na sodno desko. S tem dnem nastopijo v skladu z določbami tega zakona omejitve dolžnikove pravne in poslovne sposobnosti. Pravice in pooblastila poslovodnih organov, organov upravljanja in zastopnikov ter pravice upravljanja osebno odgovornega družbenika preidejo na stečajnega upravitelja. Prenehajo tudi delovna razmerja pri dolžniku zaposlenih delavcev po 8. členu tega zakona in oblikuje se stečajna masa. Ena izmed najpomembnejših značilnosti začetka stečajnega postopka je izražena v tem, da se s tem dnem oblikuje stečajna masa (104. člen ZPPSL). V skladu z načelom univerzalnosti spada vanjo vso dolžnikovo premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka ali pa ga je pridobil do zaključka stečajnega postopka, v primeru osebne družbe ali podjetnika posameznika pa tudi premoženje osebno odgovornega družbenika oziroma podjetnika, z izjemo stvari in prejemkov, ki so po Zakonu o izvršilnem postopku izvzeti iz izvršbe in so potrebne za osebno rabo dolžnika ali njegovega gospodinjstva.1 Z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo pooblastila in poslovodna upravičenja organov dolžnika ter njegovih pooblaščencev ter po samem zakonu preidejo na stečajnega upravitelja, ki se mora v najkrajšem času uvesti v delo. Obseg pooblastil stečajnega upravitelja se zamenja z mejami pravne in poslovne sposobnosti dolžnika (105. člen ZPPSL).. 1. To so: obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo, posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, hrana, kurjava za šest mesecev, redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi, slike, pripomočki invalidom ter socialni prejemki..

12 Po sedanjih določilih z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja vseh pri dolžniku zaposlenih, o čemer mora stečajni upravitelj obvestiti pristojni organ za zaposlovanje, da bi bilo zavarovano uveljavljanje pravic delavcev, katerih delovna razmerja so prenehala. Stečajni upravitelj jim mora izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja ter jim izročiti dokumentacijo, ki jo potrebujejo pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti (106. člen ZPPSL). Z dnem začetka stečajnega postopka ugasnejo dolžnikovi računi in prenehajo pravice oseb, ki so bile pooblaščene za razpolaganje z dolžnikovim premoženjem. Denarna sredstva s teh ugaslih računov pa se nato prenesejo na nov tako imenovan stečajni račun, preko katerega se bo opravljalo poslovanje dolžnika (109. člen ZPPSL). Od dneva začetka stečajnega postopka je potrebno v firmi dolžnika vnesti dostavek ''v stečaju'', s čimer se javnost obvesti o postopku, ki se vodi zoper dolžnika (110. člen ZPPSL). Nedospele denarne in nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku se z dnem začetka stečajnega postopka štejejo za dospele in sicer po cenah, ki veljajo na dan začetka stečajnega postopka (7. člen ZPPSL)..

13. 3. PREDSTAVITEV STEČAJNEGA PRIMERA PODJETJA X Dne 13.4.2005 je Okrožno sodišče v Celju na predlog stečajnega dolžnika začelo stečajni postopek nad družbo Mesarstvo Sušec d.o.o., Stari trg 23 v Velenju. Stečajni dolžnik je družba Mesarstvo Sušec d.o.o., ki je bila ustanovljena leta 1996 z namenom opravljanja dejavnosti trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z živili ter proizvodnjo mesnih izdelkov za javno potrošnjo na domačem trgu, vključno s pripravo in predelavo mesa. Dolžnikovo ekonomsko stanje se je v letu 2004 zelo poslabšalo zaradi velike konkurence na prodajnem področju. Z odprtjem velikih nakupovalnih središč velikih trgovcev so izdelki dolžnika lastne proizvodnje postali nekonkurenčni zaradi previsoke cene, spremenile pa so se tudi prehrambene navade potrošnikov, kar je imelo za posledico velik upad povpraševanja po mesu in mesnih izdelkih. Stečajni dolžnik je poskušal z nakupom nižjega kakovostnega razreda znižati cene, vendar je to zaradi nezadovoljstva potrošnikov opustil. Na dan začetka stečajnega postopka je bilo pri stečajnemu dolžniku zaposlenih 14 delavcev. Glede na to, da se podjetniška aktivnost pri dolžniku ni več izvajala, so zato z dnem začetka stečajnega postopka dolžnikovim delavcem prenehala delovna razmerja, stečajni upravitelj jim je dne 14.5.2005 izdal (ugotovitveni) sklep o prenehanju delovnega razmerja, in jim izročil dokumentacijo za uveljavljanje pravic iz naslova brezposelnosti. S ciljem lažjega uveljavljanja njihovih pravic je moral stečajni upravitelj obvestiti organ za zaposlovanje o dejstvu prenehanja delovnih razmerij..

14. 3.2 Analiza stanja ob uvedbi stečaja Na podlagi odločbe stečajnega upravitelja o imenovanju komisije za popis premoženja stečajnega dolžnika in sklepa stečajnega senata o uvedbi stečajnega postopka z dne 13.4.2005, je dne 25.4.2005 popisna komisija pričela s popisom premoženja. Predmet popisa je bilo poslovno premoženje stečajnega dolžnika. Popis je potekal na sedežu podjetja v Velenju, kjer je imel stečajni dolžnik poslovne prostore, na naslovu Stari trg 23 v Velenju, v stanovanju v centru Velenja ter v predelovalnem obratu na naslovu Podkraj pri Velenju. Pri popisu nedograjenega podstrešnega stanovanja je popisna komisija ugotovila, da je imel stečajni dolžnik na podlagi pogodbe o finančnem leasingu št. 6001/02 z dne 22.1.2002, sklenjeno med BKS-leasing d.o.o. in stečajnim dolžnikom, v uporabi nepremičnino s poštnim naslovom Kersnikova ulica 9 v Velenju. Zato je bila na omenjeni nepremičnini bila vpisana hipoteka in prepoved odsvojitve ter obremenitve, v korist družbe BKS Leasing d.o.o Ljubljana. Kot je izhajalo iz uradnega zaznamka na dopisu Upravne enote Velenje, je bil stečajni dolžnik lastnik sledečih motornih vozil, ki jih je uporabljal za opravljanje svoje dejavnosti in sicer: -. VOLKSWAGEN Transporter, letnik 2000, reg. št. CE V6-130 CITROEN Berlingo Furgon, letnik 2001, reg. št. CE H8-527 PEUGEOT Boxer, letnik 1996, CE C4-569.. Na podlagi poizvedb pri Okrajnem sodišču v Velenju in na podlagi razgovora s stečajnim dolžnikom je bilo ugotovljeno, da je imel stečajni dolžnik v lasti tudi parcelo v velikosti 1.712 m2 v okolici Velenja z urejenim dostopom, ki jo je leta 2000 kupil z namenom razširitve dejavnosti. Na lokaciji z naslovom Podkraj pri Velenju 68, je imel stečajni dolžnik v lasti objekt, v katerem si je uredil obrat za predelavo mesa. Na tej lokaciji se je nahajalo tudi večji del klavniške in trgovinske opreme, katere je uporabljal za svoje delo. Na lokaciji Podkraj so bile po stečaju odpovedane vse komunalne storitve in dobava električne energije, na lokaciji Stari trg 23 pa je stečajni upravitelj zaradi potreb stečaja ohranil uporabo poslovnih prostorov do prodaje, vključno s koriščenjem komunalnih storitev, elektrike in telefona. Komisija je preverila tudi varovanje in stanje zavarovalnih pogodb za premičnine in nepremičnine. Na podlagi poizvedb je bilo ugotovljeno, da so bile premičnine spravljene na varnem mestu in ustrezno fizično varovane ter ustrezno zavarovane pri Zavarovalnici Triglav d.d. Tudi vsa motorna vozila, ki so bila v lasti stečajnega dolžnika so imela sklenjeno obvezno zavarovanje..

15 Stečajni dolžnik je imel že iz časa pred začetkom stečaja odprt transakcijski račun s številko 02426-158625/56 pri Novi Ljubljanski banki. Na tem računu je bilo na dan začetka stečaja pozitivno stanje v znesku 172 tisoč SIT. Na dan začetka stečaja je račun pri banki ugasnil in celotni znesek v višini 172 tisoč se je prenesel na nov stečajni račun pri Banki Celje. Inventura je bila izvedena izvedena na podlagi izpisa iz registra osnovnih sredstev in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ter na podlagi zaključne bilance stanja na dan pred začetkom stečaja kot predpostavka, da podjetje nima drugega premoženja kot je bilo zavedeno v bilanci stanja z dne 12.4.2005 (tabela 1). TABELA 1: OBRAČUNSKA BILANCA STANJA NA DAN 12.4.2005. 12.4.2005 AKTIVA STALNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoročna sredstva Opredmetena osnovna sredstva 1. Stanovanje 1.1. Stanovanje obremenjeno s stranskimi pravicami 2. Predelovalni obrat 3. Klavniška in trgovinska oprema 4. Prevozna sredstva 5. Poslovni prostor v izmeri 38 m2 6. Zazidljiva parcela v izmeri 1.712 m2 GIBLJIVA SREDSTVA Zaloge Poslovne terjatve Kratkoročne finančne naložbe Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE SREDSTVA. 101.967 0 78.686 5.275 5.275 25.440 14.692 8.500 9.651 15.128 23.281 3.963 19.146 0 172 0 101.967. PASIVA KAPITAL REZERVACIJE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Č. PASIVNE ČAS. RAZMEJITVE E. OBV. DO VIROV SREDSTEV. 0 0 101.967 0 101.967 26.959 75.008 0 101.008. A. I. II.. B. I. II. III. IV. C.. A. B. C. a) b). Opomba: Vse vrednosti v tisoč SIT Prirejeno po NFR 2005 (5).

16 Ugotovitve in pojasnila, ki sledijo iz bilance stanja v tabeli 1: -. -. -. Opredmetena osnovna sredstva so zajemala nepremičnino (Stari trg 23 v Velenju), ki je v naravi predstavljala podstrešno stanovanje v vrednosti približno 5 mio SIT, predelovalni obrat Podkraj v vrednosti približno 25 mio SIT, klavniška in trgovinska oprema v vrednosti približno 15 mio SIT, prevozna sredstva v vrednosti približno 8 mio SIT, poslovni prostor v izmeri 38 m2 v vrednosti približno 10 mio SIT in zazidljiva parcela v okolici Velenja z urejenim dostopom v izmeri 1.712 m2 v vrednosti približno 15 mio SIT. Gibljiva sredstva so ob začetku stečajnega postopka znašala približno 21 mio SIT. Gibljiva sredstva so bila sestavljena iz zalog v vrednosti približno 4 mio SIT, poslovnih terjatev do kupcev v vrednosti približno 19 mio SIT in dobroimetja pri banki v vrednosti 172 tisoč SIT. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti so znašale približno 110 mio SIT. Od tega je bilo približno 27 mio SIT kratkoročnih obveznosti do bank in približno 85 mio SIT kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev.. Iz elaborata popisa premoženja stečajnega dolžnika je izhajalo, da je znašala popisna vrednost osnovnih sredstev 85 mio SIT in je bila za približno 6 mio SIT manjša od knjigovodske vrednosti. Manjko je predstavljal stroj za polnjenje salam in prekajevalni stroj, ki sta v vmesnem času žal izginila, stečajni dolžnik pa ni zanju iz tega naslova uveljavljal posebnih zahtevkov. Cenitev tržne in likvidacijske vrednosti premoženja stečajnega dolžnika sta izdelala stalna sodna cenilca Repinc Franc za nepremičnine in Markan Željko za premičnine. Izvedenca sta svoje delo opravila v treh segmentih, in sicer sta najprej ocenila stanovanje, nato predelovalni obrat skupaj z celotno klavniško in trgovinsko opremo, zalogami ter prevoznimi sredstvi in nazadnje še nepremičnino, ki je v naravi predstavljala zazidljivo parcelo v okolici Velenja. Tržne in likvidacijske vrednosti zgoraj navedenega premoženja so razvidne v tabeli 2. TABELA 2: PREGLED CENITVE PREMOŽENJA STEČAJNEGA DOLŽNIKA. ZAP. ŠT. 1 2 3 4 5 6 7. NAZIV SREDSTVA Stanovanje Predelovalni obrat Prevozna sredstva Zazidljiva parcela Klavniška in trgovinska oprema Poslovni prostor Zaloge SKUPAJ. 3.3. Značilnosti vodenja v stečajnem postopku. POŠTENA TRŽNA VREDNOST 5.275 25.440 8.500 15.128 14.692 9.651 3.963 87.414. LIKVIDACIJSKA VREDNOST 2.580 19.540 5.250 11.950 9.489 6.780 2.310 57.899.

17. Z dnem začetka stečajnega postopka so se vsa pooblastila vodstva prenesla na stečajnega upravitelja in delovna razmerja dolžnikovih delavcev so prenehala. Še istega dne je stečajni upravitelj začel s spoznavanjem in ogledi premoženja stečajnega dolžnika ter pregledom poslovnih knjig, ki jih je pridobil od računovodskega servisa. Opravljena je bila tudi primopredaja del in nalog med stečajnim upraviteljem in stečajnim dolžnikom. Dne 25.4.2005 je bila opravljena tudi inventura premoženja stečajnega dolžnika. Inventurna komisija je popisala vso premoženje stečajnega dolžnika. 3.4 Potrebe in problemi zagotavljanja informacij za vodenje stečajnega postopka Takoj po začetku stečajnega postopka so bila na vsa pristojna sodišča poslana obvestila o začetku stečajnega postopka, kjer so bile opravljene poizvedbe o morebitnih odprtih sodnih postopkih v katerih bi bil stečajni dolžnik udeležen kot stranka. V prevzeti dokumentaciji je bilo najdenih več predlogov in sklepov o izvršbi, ki pa so bili zelo neurejeni, stečajni dolžnik pa nam ni znal povedati, v kakšni fazi so postopki in kateri so že pravnomočno končani in kateri še ne. Iz poizvedb pri sodiščih je bilo smo ugotovljeno, da stečajni dolžnik ni imel odprtih postopkov na pravdnem ali civilnem oddelku Okrožnega sodišča v Celju, niti ni nastopal kot stranka pravdnega, nepravdnega ali zapuščinskega postopka pri Okrajnem sodišču v Velenju. Prav tako ni bilo vloženih oziroma odprtih sodnih zadev, kjer bi stečajni dolžnik nastopal kot stranka na Delovnem sodišču v Celju. Na podlagi poizvedb o morebitnih odprtih sodnih zadevah pri Okrajnem sodišču v Velenju je bilo ugotovljeno, da so zoper stečajnega dolžnika pri Okrajnem sodišču v Velenju tekle tri izvršilne zadeve in sicer izvršilna zadeva upnika Farme Ihana d.d., opr. št. Ig 2005/00136 zaradi izterjave 11.686.604,46 SIT s pp, izvršilna zadeva upnika Zdravstveni dom Velenje, opr. št. Ig 2005/00226 zaradi izterjave 13.921,56 SIT s pp in izvršilna zadeva upnika Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Ljubljana, opr. št. Ig 2005/00258 zaradi izterjave 262.721,90 SIT s pp. V zvezi z navedenim so bili dne 4.5.2005 na Okrajno sodišče v Velenju poslani predlogi za prekinitev izvršb, na podlagi katerih je sodišče dne 13.9.2005 izdalo sklepe o prekinitvi..

18 4. FINANČNI VIDIK VODENJA STEČAJNEGA POSTOPKA 4.1 Udeleženci/upravičenci v stečajnem postopku 4.1.1 Udeleženci/upravičenci in njihove pravice Upniki stečajnega dolžnika so morali v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu RS prijaviti svoje terjatve ne glede na njihovo zapadlost v plačilo, zaradi poplačila iz stečajne mase. Svoje terjatve so lahko prijavili le upniki, katerih terjatve so nastale pred začetkom stečajnega postopka. Vse terjatve, ki so nastale kasneje, so praviloma terjatve stečajne mase oziroma stroški stečajnega postopka, ki se načeloma poravnavajo sproti in v celoti (Prelič 2006, 158). Svoje terjatve so morali prijaviti vsi upniki, tudi tisti z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter tisti, za katerih terjatve tečejo pravdni postopki. Izjema so tisti upniki, katerih terjatve se v stečajnem postopku lahko pobotajo, vendar pa bi o tem upnik moral obvestiti stečajnega upravitelja v izogib morebitnim zapletom in stroškom. Terjatve, ki so nastale kasneje, so praviloma stroški stečajnega postopka in so se poravnali sproti. V zakonitem roku je bilo prejetih 49 prijav upnikov v skupnem znesku 79.521.682,73 SIT. Pri preizkusu terjatev sta bili vključeni bivša prokuristka in računovodkinja stečajnega dolžnika. Pred uvedbo stečajnega postopka je bilo pri stečajnemu dolžniku zaposlenih 14 delavcev. Delavci, ki jim je zaradi uvedbe stečajnega postopka preneha delovno razmerje so bili upravičeni do poplačila plač in nadomestil za obdobje zadnjih treh mesecev (februar, marec, april) pred začetkom stečajnega postopka ter do neizplačane odpravnine največ v višini, ki je določena za presežne delavce. Tovrstne terjatve ''priviligiranih'' upnikov v stečajnem postopku ni bilo potrebno posebej prijaviti oziroma zanje ni veljala obveznost prijave v dveh mesecih od začetka stečajnega postopka. Pregled prijave terjatev delavcev je razviden v prilogi 1. Na podlagi rekapitulacije je bilo razvidno, da je bilo potrebno za delavce nameniti skupno 7.596.43,73 SIT, od tega: • • • • •. neto izplačilo delavcem prispevki delodajalca akontacija dohodnine prispevki delodajalca subrogacija JS RS. 2.731.959.90 SIT 230.424, 29 SIT 42.244,77 SIT 167.865,66 SIT 4.423.939,10 SIT. Na podlagi Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, je bila država dolžna pod določenimi pogoji izplačati določene denarne zneske delavcem, ki so izgubili delo zaradi stečaja. Z izplačilom zneska delavcem, je vstopil sklad v pravice delavcev do višine izplačanega zneska. V tem delu tako delavec ni bil več upnik stečajnega dolžnika. Tako je stečajni upravitelj moral po opravljenem poplačilu terjatev delavcev, v sorazmernem delu upoštevati kot upnika sklad in je v odvisnosti od % delitve izplačal pripadajoči znesek skladu, kot je razvidno iz priloge 2..

19. Ta postopek se imenuje subrogacija oziroma ker gre za vstop v pravice delavcev na podlagi zakona, lahko tudi rečemo, da gre za zakonito cesijo s pravico do regresa. 4.1.2 Problemi ugotavljanja upravičenj do stečajne mase Za potrebe naroka je bil dne 27.6.2005 izdelan elaborat preizkusa terjatev, ki je zajemal seznam priglašenih terjatev, kot je razvidno iz tabele in preizkusne liste po posameznih prijavah upnikov. Iz elaborata je izhajalo, da je bilo priznanih terjatev v višini 71.507.213,43 SIT in prerekanih terjatev v višini 8.014.459,30 SIT. Prerekane so bile terjatve družbe Hrib d.o.o. Dobje pri Planini delno v višini 1.589.712,70 SIT zaradi zastaranja, terjatev se je nanašala na leto 2001 in 2002, družbe BKS leasing d.o.o. Ljubljana v celoti, saj je upnik stečajnemu upravitelju predložil obračun leasinga, po katerem je bil dolg z upoštevanjem diskonta obresti še 3.500.000,00 SIT, po prodaji objekta za kupnino 2.580.000,00 SIT pa je obveznost v celoti ugasnila ter družbe Nieros metal d.o.o. iz Slovenj Gradca delno v višini 228.826,10 SIT zaradi 376. člena Obligacijskega zakonika, ki pravi, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico, torej se po novem obračunu prerekajo obresti v višini 228.826,10 SIT. Za znesek 3.615.920,50 SIT pod zap. št. 49, to je Strašek Štefan s.p se niso uspeli izjasniti pri upniku. zaradi večkratnih neuspelih uskladitev salda in morebitnih izpodbijanj po členu 125 ZPPSL. TABELA 3: PREIZKUS TERJATEV ZAP. ŠT.. UPNIK. 1 13 M VENDA D.O.O., MURSKA SOBOTA 2 LIBELA ELSI D.O.O., CELJE 4 FARME IHAN D.D., DOMŽALE ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 5 MARIBOR 6 PETROL D.D., LJUBLJANA 7 KOVA D.O.O., CELJE 8 VEGRAD INDE D.O.O., VELENJE ZGORNJESAVINJSKA ZADRUGA MOZIRJE 10 Z.O.O. 11 GROSS KERN D.O.O., STAHOVICA 12 SLOVENICA D.D., LJUBLJANA 13 ERA D.D., VELENJE 14 ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D., OE CELJE 15 TELEKOM SLOVENIJE D.D., LJUBLJANA 16 ELEKTRO CELJE D.D., CELJE 17 RS MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE 18 DROGA KOLINSKA D.D., LJUBLJANA 19 NIEROS METAL D.O.O., SLOVENJ GRADEC 20 PERUTNINA PTUJ D.D., PTUJ OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE, 21 LJUBLJANA. PRIGLAŠENA TERJATEV. PRIZNANA TERJATEV. 235.744,78 63.531,18 10.677.399,33. 235.744,78 63.531,18 10.677.399,33. 122.040,40 34.978,57 28.080,00 289.114,03. 122.040,40 34.978,57 28.080,00 289.114,03. 1.095.877,13 684.194,63 237.597,09 98.702,08 915.691,50 27.306,00 1.429.402,27 22.867,00 135.293,20 1.225.852,19 2.157.050,34. 1.095.877,13 684.194,63 237.597,09 98.702,08 915.691,50 27.306,00 1.429.402,27 22.867,00 135.293,20 997.026,09 2.157.050,34. 29.722,00. 29.722,00. PREREKANA TERJATEV. 228.826,10.

20 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39. ZZZS OE RAVNE NA KOROŠKEM JEVŠNIK IVAN, VELENJE OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VELENJE TKI HRASTNIK D.D., HRASTNIK ŽAN TEŽAK S.P., ZREČE PELOZ D.O.O., NOVA GORICA FAVORIT, ZGUR FRANC S.P., ZG. KUNGOTA DELAVCI - 14 CONDIMENTUM MOHORIČ LUCIJA S.P., SEŽANA KOMUNALNO PODJETJE VELENJE D.O.O. 3 S D.O.O., LJUBLJANA NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA DURS DU VELENJE GEAPRODUKT D.O.O., LJUBLJANA POŠTA SLOVENIJE D.O.O., MARIBOR HRIB D.O.O., DOBJE PRI PLANINI MILA D.O.O., MARIBOR CELJSKE MESNINE D.D., CELJE. 40 41 42 43 44 45 46 47 48. BKS LEASING D.O.O., LJUBLJANA LABORPLAST D.O.O., NOVA GORICA EVROAKTIV D.O.O., MIKLAVŽ HERMINE WECH, RAVNE NA KOROŠKEM PIVKA D.D., KOŠANA AVTO CELJE D.D., CELJE PIVOVARNA LAŠKO D.D., LAŠKO ADRIATIC SLOVENICA D.D., KOPER INTERINA D.O.O., LJUBLJANA STRAŠEK ŠTEFAN S.P., SLOVENSKE 49 KONJICE. 1.343.816,55 652.305,00 24.797,00 31.605,50 84.336,80 579.985,69 2.519.312,74 5.674.053,40. 1.343.816,55 652.305,00 24.797,00 31.605,50 84.336,80 579.985,69 2.519.312,74 5.674.053,40. 346.023,86 1.165.712,11 50.000,00. 346.023,86 1.165.712,11 50.000,00. 8.458.061,48 2.521.280,03 895.876,00 89.010,11 5.957.888,78 71.038,32 295186,76. 8.458.061,48 2.521.280,03 895.876,00 89.010,11 4.368.176,08 71.038,32 295186,76. 2.580.000,00 315.498,54 264.855,60 2.510.416,00 3.622.535,89 425.670,00 125.641,25 745.125,00 1.514.231,00. 2.580.000,00 315.498,54 264.855,60 2.510.416,00 3.622.525,89 425.670,00 125.641,25 745.125,00 1.514.231,00. 17.146.975,60. 79.521.682,73. 13.531.055,10. 71.507.213,43. 1.589.712,70. Ločitvena pravica. 3.615.920,50. 8.014.459,30. SKUPAJ. Stečajni upravitelj se je moral o vsaki prijavljeni terjatvi jasno izjaviti, ali jo je priznaval ali prerekal. Pred narokom si je pripravil seznam prijavljenih terjatev, kjer se je o vsaki terjatvi izjasnil. Upniki so smeli prijavljene terjatve prerekati. Prijavljena terjatev je veljala za ugotovljeno, če jo je priznal stečajni upravitelj in je ni prerekal nobeden izmed upnikov, ki so bili navzoči na naroku (142. člen ZPPSL). Če se je terjatev izkazala za prerekano, je stečajni senat napotil upnika, da je lahko v roku 8 dni od dneva vročitve sklepa začel postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve. Pomembnejša naloga stečajnega upravitelja je tudi sestaviti začetno stečajno bilanco, ki se ponavadi sestavi po izteku roka za prijavo terjatev in po opravljenem naroku za preizkus terjatev. Začetna bilanca stanja je temeljila na zaključni bilanci stanja, vendar praviloma ni bila enaka, saj se je moral pred njo opraviti popis sredstev in obveznosti do njihovih virov..

21 Na podlagi predstavljenih podatkov je lahko stečajni upravitelj sestavil predračunske izkaze v stečajnem postopku po SRS 37. Sestavljena je bila začetna stečajna bilanca stanja (tabela 4), izkaz poslovnega izida v postopku (tabela 6) ter izkaz finančnega izida v času postopka (tabela 8). Pri tem je stečajni upravitelj predvideval, da se je stečaj začel 13.4.2005, končal pa v roku enega leta, 10.4.2006. TABELA 4: ZAČETNA BILANCA STANJA V STEČAJU Začetna stečajna bilanca 13.4.2005 Postavka SREDSTVA I Neopredmetena osnovna sredstva II. Opredmetena osnovna sredstva 1. Stanovanje 1.1. Stanovanje obremenjeno s stranskimi pravicami 2. Predelovalni obrat 3. Klavniška in trgovinska oprema 4. Prevozna sredstva 5. Poslovni prostor v izmeri 38 m2 6. Zazidljiva parcela v izmeri 1.712 m2 III. Zaloge v času postopka 1. Material 2. Nedokončana proizvodnja 3. Proizvodi 4. Trgovsko blago 5. Predujmi za zaloge 6. Zaloge, ki so obremenjene s stranskimi pravicami IV. Terjatve 1. Terjatve do kupcev 2. Terjatve za nevplačani v vplačilo zapadli vpisani kapital 3. Druge terjatve 4. Varščine 5. Terjatve, obremenjene s stranskimi pravicami 6. Terjatve, ki bodo v postopku pobotane V. Terjatve, nastale v času postopka 1. Terjatve do kupcev 2. Druge terjatve 3. Varščine 4. Terjatve, obremenjene s stranskimi pravicami VI. Finančne naložbe 1. Za prodajo kupljene delnice in deleži 2. Dana posojila 3. Drugi vrednostni papirji 4. Finančne naložbe, obremenjene s stranskimi pravicami 5. Finančne naložbe, ki bodo v postopku pobotane VII. Finančne naložbe, nastale v času postopka VIII. Denarna sredstva 1. Gotovina v blagajni in prejeti čeki 2. Denarna sredstva v banki. 68.756 0 57.899 2.580 2.580 19.540 9.489 5.250 6.780 11.950 2.310 0 0 0 2.310 0 0 8.375 8.375 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 172 0 172.

22. IX. X.. Izguba Zabilančna aktiva. Začetna stečajna bilanca 13.4.2005 20.361. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A B C Č D E F G H I. Obveznosti do lastnikov Obveznosti do izločitvenih upnikov Obveznosti do ločitvenih upnikov Obveznosti do prednostnih upnikov po 160. členu ZPPSL Obveznosti za prerekane terjatve Obveznosti do navadnih upnikov - ugotovljene terjatve Obveznosti, ki bodo v postopku pobotane Obveznosti iz financiranja, nastale v času postopka Obveznosti iz poslovanja, nastale v času postopka Obveznosti za stroške postopka 1. Obveznosti za stroške nagrad stečajnega upravitelju 2. Obveznosti za preostale stroške vodenja postopka J Zabilančne obveznosti do virov sredstev Opomba: Vse vrednosti v tisoč SIT.. 89.117 0 2.580 0 5.674 8.014 71.507 0 0 0 3.920 1.960 1.960 0. Ugotovitve, ki sledijo iz začetne bilance stanja v tabeli 4: V začetni bilanci stanja so bila izkazana opredmetena osnovna sredstva v višini 57.899 mio SIT. Osnovna sredstva so zajemala stanovanje, predelovalni obrat, klavniško in trgovinsko opremo, prevozna sredstva, poslovni prostor in zazidljivo parcelo v lasti stečajnega dolžnika. Stanovanje je bilo obremenjena s hipoteko. Stečajni dolžnik je v začetni bilanci izkazoval tudi zaloge neživilskega trgovinskega blaga v višini 2.310 tisoč SIT, preostale živilske zaloge v začetno bilanco niso bile vključene, saj so imele zelo kratek rok uporabe in so bile zato odpisane. Na dan začetka stečaja je stečajni dolžnik v aktivi izkazoval tudi terjatve do kupcev pred stečajem v višini 8.375 tisoč SIT. V svojih računovodskih evidencah jih je stečajni dolžnik sicer izkazoval 19.145 tisoč SIT, vendar je bilo glede na naravo terjatev ocenjeno, da je bilo realno pričakovati izterjavo le 45% knjiženega dolga, kar je znašalo 8.375 tisoč SIT. Stečajni dolžnik je na dan stečaja izkazoval tudi denarna sredstva v višini 172 tisoč SIT, ki so se nahaja na TRR stečajnega dolžnika. Izguba je razlika med sredstvi in obveznostmi do virov sredstev in znaša 20.361 tisoč SIT. V pasivi je bilo izkazanih in priznanih terjatev do upnikov v stečaju, in sicer : • •. obveznosti do prednostnih upnikov 160. čl. ZPPSL v višini 5.674 tisoč SIT, obveznosti do navadnih upnikov v višini 71.507 tisoč SIT ter.

23 •. obveznosti do prerekanih in neizjasnjenih terjatev v višini 8.014 tisoč SIT.. Kot obveznosti je bila izkazana tudi obveznost za stroške postopka, in sicer strošek in nagrada stečajnega upravitelja v višini 1.960 tisoč SIT ter preostali stroški vodenja postopka v višini 1.960 SIT. Stroški so se sovpadali s predračunom in načrtom stečajnega postopka, ki ga je potrdil stečajni senat. 4.2 Oblikovanje stečajne mase kot poseben primer gospodarjenja 4.2.1 Posebnosti gospodarjenja v stečajnem postopku z vidika temeljnega cilja Stečajni zakon v 80. členu ZPPSL zavezuje stečajnega upravitelja, da v soglasju s stečajnim sodnikom v roku 30 dni od uvedbe stečajnega postopka izdela načrt poteka stečajnega postopka s predračunom in terminskim planom. Načrt naj ne bi vseboval le navedbo stečajnih opravil, ampak mora nakazati način za doseganje temeljnega cilja stečaja, to je vnovčevanje premoženja stečajnega dolžnika ter oceno o možnostih poplačila upnikov, kjer se kaže vloga stečajnega upravitelja kot dobrega gospodarja, ki skrbi za vodenje poslov stečajnega dolžnika. Kot izhaja, je bilo del aktivnosti navedenih v terminskem planu s strani pisarne stečajnega upravitelja že izvedenih, kjer je nastalo tudi del stroškov. V predmetnem stečajnem postopku so potekale še tako samo aktivnosti v smislu iskanja najboljšega kupca za čimprejšnjo unovčitev premoženja in izdelava izdelava stečajnih bilanc. Glede na stanje stečajnega dolžnika in na podlagi že opravljenih ter predvidenih dejanj v tem stečajnem postopku, je stečajni upravitelj predlagal naslednji načrt predračun stroškov stečajnega postopka (tabela3). Glede na stanje je bilo v načrtu predvideno, da stečajni postopek ne bo trajal dlje kot eno leto in da bo lahko ob dobri organiziranosti stečajnega upravitelja premoženje vnovčeno do konca leta 2005, kar pomeni da je bilo v začetku leta 2006 pričakovati poplačilo upnikov. TABELA 5: PREDRAČUN STROŠKOV STEČAJNEGA POSTOPKA STROŠKI STEČAJNEGA POSTOPKA Stroški popisne komisije in priprava popisnega elaborata Izdelava cenitev premoženja sodnih cenilcev Stroški prodaje premoženja Vodenje poslovnih knjig in izdelava računovodskih izkazov v stečajnem postopku Preizkus prijavljenih terjatev v postopek Izterjava terjatev do kupcev Priprava podatkov za glavno delitev in njena izvedba Prevzem stečajnega arhiva Sklepna dela SKUPAJ. 4.2.2 Stečajni upravitelj kot finančni manager. ZNESEK (v SIT) 100.000,00 350.000,00 160.000,00 400.000,00 300.000,00 100.000,00 250.000,00 150.000,00 150.000,00 1.960.000,00.

24 V stečajnem postopku Mesarstvo Sušec d.o.o. je ob uvedbi stečajnega postopka prišlo do popolne ustavitve poslovanja, kar pomeni, da se v stečajnem postopku niso izvajale nobene poslovne dejavnosti stečajnega dolžnika, delavci so prenehali z delom in proizvodna dejavnost se je ustavila. Stečajni upravitelj je opravil popis premoženja, preizkus terjatev, pridobil cenitve premoženja, izvedel izterjavo, uredil računovodske podatke z namenom čimprejšnje prodaje premoženja in poplačila upnikov. Pri unovčevanju premoženja, kar posledično vpliva na najugodnejše poplačilo terjatev, je bilo pomembno doseganje pravega razmerja med doseženo kupnino in stroški stečaja v primernem času. Ta namembnost je bila okvir za delovanja stečajnega upravitelja kot dobrega gospodarja pri vodenju poslov stečajnega dolžnika. V stečajnem postopku je bilo težko doseči pogoje prodaje, ki bi veljale za normalne tržne razmere, kar pomeni, da stečajni upravitelj ni imel na razpolago dovolj času in drugih predpogojev, da bi iskal najugodnejšega kupca. Stečajni upravitelj tudi ni bil prost v izbiri, ampak je bil odvisen od procesnih določb stečajnega zakona o rokih in načinih prodaje ter moral prodati premoženje, če dobi veljavno ponudbo. Vse te okoliščine so vplivale na delo cenilca, ki je poleg cenitve po kriterijih poštene tržne vrednosti izdelal še cenitev po kriterijih likvidacijske vrednosti. Pomembno vlogo pri vodenju stečajnega postopka so igrali tudi stroški, ki so se delili na stroške stečajnega postopka po 80. členu stečajnega zakona, ki so nujni in čas vodenja praviloma ni vplival nanje ter na stalne stroške, ki so vezani na celotno premoženje stečajnega dolžnika od uvedbe stečaja pa do unovčevanja oziroma prodaje. Večini teh stroškov se ni bilo mogoče izogniti, ker je stečajni upravitelj že na začetku predvideval, da bo težko našel kupca za celotno oziroma pretežni del namenske tehnologije, razen v primeru, da najde kupca, ki bo kupljena sredstva bodisi vključil za nadaljevanje proizvodnega procesa bodisi tako, da bo kupljena sredstva vložil kot stvarni vložek v gospodarsko družbo, ki jo bo šele ustanovil. Pri vodenju stečajnega postopka pa je bil pomemben tudi vpliv poteka časa od uvedbe postopka do glavne delitve stečajne mase, saj so bili prisotni učinki, ki vplivajo na višino poplačila upnikov. Čas ima v praksi zlasti neugodne vplive za upnike, saj zmanjšuje možnosti za optimalni iztržek pri unovčevanju premoženja stečajnega dolžnika, kar pomeni, da ima neugodni vpliv na unovčevanje v smislu staranja opreme, tehnološko zastarevanje in obraba opreme ter padanje tržne aktualnosti opreme ter zalog. 4.2.3 Preoblikovanje premoženja v denarno obliko 4.2.3.1 Značilnosti prodaje premoženja Stečajni postopek se vodi v prvi vrsti zaradi zagotovitve interesa upnikov. V tem postopku se dolžnikovo premoženje unovči, prejeti iztržek pa je praviloma namenjen sorazmernemu poplačevanju upnikov. Zato se pri unovčevanju premoženja v prvi vrsti postavlja vprašanje, na kak način kar najhitreje unovčiti dolžnikovo premoženje in pri tem istočasno zagotoviti kar se da ugodne pogoje prodaje in doseči čim višji iztržek. Zato se poudarja, da je dilemo hitrost postopka : prodajna cena rešiti v korist hitrosti postopka. Zgoraj navedeno dilemo hitrost postopka : prodajna je zato zakonodajalec poskušal razrešiti s tem, da je v ZPPSL vgradil mehanizme, ki omogočajo različne načine unovčevanja dolžnikovega premoženja, torej različne načine prodaje, vse v cilju doseči.

25 čim hitrejšo in hkrati čim ugodnejšo unovčevanje z vidika upnikov. V ta kontekst sodijo prodaja premoženja na dražbi, prodaja z javnim zbiranjem ponudb in prodaja z neposredno pogodbo. Ohranitev podjetniške aktivnosti pa se zagotavlja s prodajo premoženja po funkcionalnih enotah in prodajo premoženja kot pravne osebe. 4.2.3.2 Preoblikovanje premoženja v denarno obliko Glede na sklop premoženja se je stečajni upravitelj zaradi hitrejšega in čim ugodnejšega unovčevanja sprva odločil za prodajo premoženja na javni dražbi, ki je kupcem omogočala transparenco celotnega postopka in pregledno oblikovanje cen. Na podlagi sklepa senata Okrožnega sodišča v Celju z dne 8.6.2005, je stečajni upravitelj v lokalnem časopisu objavil javno dražbo. Na javni dražbi so lahko sodelovale pravne ali fizične osebe, ki niso bile osebe določene v členu 153. ZPPSL in ki so predložile dokazilo o plačilu varščine, ki je znašala 10 % izklicne cene. Prednost pri nakupu so imeli tisti kupci, ki so se odločili za nakup premoženja v celoti oziroma za paketno prodajo. Glede na to, da so se dražbe udeležili samo trije kupci, ki niso bili zainteresirani za paketni odkup oziroma so izpostavili zainteresiranost za posamezni del sklopa, bi bila takšna prodaja nesmiselna, saj bi večji del premoženja ostal neunovčen, kar bi povzročilo dolgotrajnost postopka. V izogib morebitnim prenizkim ponudbam se je nato stečajni upravitelj odločil za iskanje najboljšega ponudnika z javnim zbiranjem ponudb v obliki oglasa v lokalnem časopisu s splošnim pogojem, da stečajni upravitelj ni dolžan skleniti prodajne pogodbe, četudi ponudba izpolnjuje vse razpisane pogoje. Premoženje se je prodajalo v treh segmentih in prednost je imel tisti kupec, ki je ponudil najvišjo ponudbo. Na podlagi pisne ponudbe kupca Mesnica Forti d.o.o. z dne 5.9.2005 za nakup predelovalnega obrata, klavniške in trgovinske opreme ter vozil po seznamu A cenitvenega poročila v znesku 32.310.000,00 SIT, je stečajni upravitelj dne 5.9.2005 podal predlog prodaje stečajnemu senatu pri Okrožnem sodišču v Celju. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča z dne 19.9.2005 in na podlagi prodajne pogodbe z dne 21.9.2005 izročil premoženje kupcu po sistemu videno – kupljeno na kraju njihovega nahajališča. Stanovanje na naslovu Stari trg 23 v Velenju se je na podlagi pisne ponudbe v znesku 2.850.000,00 SIT prodalo kupcu Rojc Milanu, ki je bil že lastnik podstrešnega stanovanja in je pokazal interes za nakup stanovanja z namenom razširitve bivalnega prostora. Na podlagi posvetov s predstavniki BKS Leasing d.o.o., o pridobljeni kupnini za stanovanje, je predstavnik BKS Leasinga podal pisno soglasje k prejeti predmetni ponudbi. Dne 10.10.2005 je na pridobitve sklepa stečajnega senata in na podlagi prodajne pogodbe z stečajni upravitelj izročil stanovanje v last in posest kupcu. Po izteku roka za javno zbiranje ponudb je dne 15.11.2005 ponudbo za odkup poslovnega prostora in zazidljive parcele oddalo podjetje Mesarstvo Strašek d.o.o., z namenom razširitve svoje dejavnosti in gradnje novega objekta v Velenju. V obrazložitvi ponudbe je.

26 bil ponudnik seznanjen s predhodnim postopkom javnega zbiranja ponudb in je bil tudi v ponudbi pripravljen odšteti celotno kupnino za nakup premoženja. Glede na poročilo stečajnega upravitelja, ki je navedel, da je ponudba primerna, saj bi se z njenim sprejemom v celoti unovčilo preostalo premoženje, je stečajni senat odredil sklep v katerem je odobril in odredil sklenitev neposredne kupoprodajne pogodbe s ponudnikom za znesek 18.730.000,00 SIT. Proces vnovčevanja premoženja je bil zaključen z izterjavo odprtih postavk per 13.4.2005, ki jih je imel stečajni dolžnik zabeležene v bilanci stanja in sicer v višini 19.144.978,00 SIT. Takoj po začetku stečaja so bili dolžnikom poslani opomini, na katere je bil odziv plačil v višini 8.375.000,00 SIT. Določene terjatve so bile v sodni izterjavi, vendar ni bilo mogoče pričakovati večjega priliva, saj so toženi dolžniki prenehali obstajati, so bili v stečaju ali na drug način močno prezadolženi. Opravljene so bile tudi poizvedbe o posameznih dolžnikih in njihovi boniteti preko sistema IBON in drugih internetnih dostopnih podatkih. Glede na visoko nominalno stanje terjatev iz bilance so se zato odločili za ponovno izdajo opominov pred tožbo vsem dolžnikom, v izterjavo pa je bila vključena tudi specializirana factoring družba. TABELA 6: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V ČASU POSTOPKA Postavka A B-+ C+ Č+ D= E-. F-. GHI= J+ K+ LM= NO+ PRS+ Š-. Čisti prihodki iz prodaje v času postopka Sprememba vrednosti zalog proizvodov in ned. proizvodnje Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev Drugi prihodki poslovanja Kosmati donos iz poslovanja podjetja v stečaju Stroški blaga, materiala in storitev 1. Nabavna vrednost prodanega blaga 2. Stroški materiala 3. Stroški storitev Stroški dela v času postopka 1. Stroški plač zaposlenih 2. Stroški socialnega in pokojninskega zavarovanja zaposlenih 3. Drugi stroški dela Amortizacija neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev Odpisi obratnih sredstev Dobiček iz poslov. oz. izguba iz poslovanja podjetja v stečaju Prihodki od deležev iz dobička Prihodki od obresti in drugi prihodki od financiranja Stroški obresti in drugo odhodki za financiranje Dobiček oz. izguba iz rednega del. v stečaju Čisti odhodki od udenarjanja terjatev iz začetne bilance Čisti prihodki od udenarjanja finančnih naložb iz začetne bilance Čisti odhodki od udenarjanja zalog iz začetne bilance Čisti odhodki od uden. neop. in opred. OS iz začetne bilance Drugi prihodki od udenarjanja sredstev iz začetne bilance Stroški postopka. v času postopka 13.4.2005 – 10.4.2006 0 0 0 3.500 3.500 0 0 0 500 0 0 0 0 0 0 3.000 0 0 0 3.000 0 0 2.310 8.549 0 3.920.

27 1. Stroški nagrad stečajnemu upravitelju 2. Ostali stroški postopka T= Celotni dobiček ali izguba, nastal(a) v postopku UDavek iz dobička V= Čisti dobiček ali čista izguba postopka Opomba: Vse vrednosti v tisoč SIT.. 1.960 1.960 - 11.779 0 - 11.779. Iz predračunskega izkaza poslovnega izida v času stečajnega postopka (tabela 6) je jasno razvidno, da je bilo v času postopku stečaja ustvarjeno 11.779.000,00 SIT izgube, kar pa ni tako bistven podatek, saj namen stečaja ni pozitivno poslovanje, temveč čim hitrejše unovčevanje premoženja po čim višji vrednosti. 4.3 Posebnosti dezinvestiranja v stečajnem postopku 4.3.1 Dokončanje nujnih poslov Med stečajnim postopkom naj bi se končali samo tisti začeti posli, ki jih bilo mogoče nujno opraviti, da bi se lahko povečala stečajna masa. V stečajnem postopku je bilo ob popisu premoženja ugotovljeno, da je podjetje svoje poslovanje zaključilo že pred uvedbo stečajnega postopka. Ostali so samo posamezni kosi mesnih izdelkov, ki so bili pri popisu vključeni v zaloge. Posamezne surovine za izdelovanje mesnih izdelkov so bile že prej izločene iz uporabe zaradi poteka roke uporabe. 4.3.2 Prodaja dolžnika kot pravne osebe V stečajnem postopku je stečajni upravitelj kot možnost opredelil tudi prodajo dolžnika kot pravne osebe. Bistvo take prodaje bi bilo v tem, da bi se prodala celotna aktiva – premoženje stečajnega dolžnika, dolgovi pa bi ostali stečajni masi. Izkupiček od prodaje bi tako stekel v stečajno maso, zoper katero teče stečajni postopek in bi se iz nje poplačali upniki. Kupec bi tako pridobil celotno aktivo brez dolgov, na posameznih premoženjskih predmetih pa bi iz nje še naprej obstajale izločitvene pravice v korist izločitvenih upnikov in ločitvene pravice za poplačilo ločitvenih upnikov. Na podlagi poizvedb je stečajni upravitelj ugotovil, da je bil na podlagi obiska veterinarske inšpekcije za rdeče meso, obrat začasno zaprt, zaradi manjše zmogljivosti obrata, ki se je ukvarjal s klanjem. Po odpravi nepravilnosti in ponovnem pregledu, je veterinarski urad izdal odločbo o ponovnem odprtju obrata. Glede na to, da je bil obrat zaprt, je podjetje izgubilo veliko kupcev in ljudje so izgubili zaupanje do prodanih izdelkov. Na podlagi tega je stečajni upravitelj izključil možnost, da bi zaradi slabega mnenja o podjetju, kdo želel nadaljevati poslovanje pod istim imenom podjetja. 4.4 Posebnosti definanciranja v stečajnem postopku 4.4.1 Posebnosti definanciranja v stečajnem postopku.

28. Kot je razvidno iz izkaza uspeha in unovčevanja premoženja je bilo tekom stečajnega postopka unovčeno celotno premoženje stečajnega dolžnika. Glede na uspešno unovčitev premoženja in delno izterjavo terjatev, je bilo lahko v nadaljevanju pričakovati celotno poplačilo prednostnih upnikov – delavcev in stroškov stečajnega postopka ter delno poplačilo navadnih upnikov. 4.4.2 Poplačilo upnikov ( strukturirano za različne upnike) Razdelitev stečajne mase se je lahko začela, ko je bilo unovčeno celotno premoženja stečajnega dolžnika Le-ta se je lahko razdelila na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi, ki ga izda stečajni senat po uspešni obravnavi osnutka glavne razdelitve na naroku. Stečajno maso je predstavljalo celotno premoženje, ki je bilo predmet stečajnega postopka. Iz te mase so se najprej poplačali upniki v priviligiranem položaju, ki so imeli svojo terjatev zavarovano z zastavitvijo dolžnikovega premoženja in bivši delavci, ki jih ščiti zakon (ZPPSL) ter stroški stečajnega postopka. Iz preostalega dela (razdelitvene mase) pa so se poplačali upniki, ki so pravočasno prijavili svojo terjatev. Po celotnem poplačilu stroškov stečajnega postopka in z njimi izenačenih terjatev je ostala za delitev še tako imenovana razdelitvena masa, ki je namenjena poplačilu navadnih upnikov, katerih terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka. Te terjatve se poplačajo v enakem deležu od njihove priznane vrednosti. Izračun tega deleža je (Hieng 2002, 34): ENAČBA 1: IZRAČUN DELEŽA POPLAČILA PRIJAVLJENIH TERJATEV. znesek, namenjen za izplačilo terjatev upnikov. % poplačila upnikov =. ___________________________________________________________. × 100. znesek celotnih priznanih terjatev upnikov V nadaljevanju je bilo lahko na podlagi izračunov iz tabele 7, pričakovati, da so lahko navadni upniki pričakovali kar 63,30 odstotno poplačilo svojih prijavljenih terjatev, medtem ko so lahko ločitveni upnik BKS Leasing, d.o.o. Ljubljana in bivši delavci stečajnega dolžnika pričakovali 100% poplačilo svojih terjatev. TABELA 7: PREGLED POPLAČIL UPNIKOV V STEČAJU. UPNIKI LOČITVENI UPNIK PO 160. ČLENU ZPPSL NAVADNI UPNIKI SKUPAJ. 10.1.2006 Obračun 2.580.000 7.596.434 71.507.213 81.683.647. Stečaj 10.4.2006 Poplačilo 2.580.000 7.596.434 45.271.000 55.447.434. Poplačilo V% 100,00 % 100,00 % 63,30 %.

29. Z upoštevanjem že vsega navedenega navedenega je bilo moč sestaviti tudi izkaz finančnega izida (tabela 8), ki je prikazal celotno sliko, kakšno poplačilo so lahko pričakovali upniki. Razvidno je bilo tudi za kakšno vrednost je bilo mogoče unovčiti premoženje stečajnega dolžnika ter koliko so znašali preostali prejemki in izdatki (z upoštevanjem tudi obveznost iz DDV). Z upoštevanjem začetnega stanja denarnih sredstev ter razliko med prejemki in izdatki smo dobili razdelitveno maso, ki je bila namenjena poplačilu upnikov v zaporedju kot to predvideva ZPPSL. TABELA 8: IZKAZ FINANČNEGA IZIDA V ČASU POSTOPKA. Postavka ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV A Prejemki pri udenarjenju premoženja Prejemki pri udenarjenju terjatev iz začetne bilance Prejemki pri udenarjenju finančnih naložb iz začetne bilance Prejemki pri udenarjenju zalog iz začetne bilance Prejemki pri udenarjenju neopedm. in opredm. OS iz zač.bilance Drugi prejemki pri udenarjanju sredstev iz začetne bilance B Prejemki pri delovanju v času postopka Prejemki pri prodaji proizvodov in storitev, proizvedenih v času postopka Prejemki od obresti in drugi prejemki pri financiranju Drugi prejemki pri poslovanju v času postopka C Razpoložljiva denarna sredstva (A + B) Č Izdatki pri delovanju v času postopka Izdatki za nakupe materiala in storitev v času postopka Izdatki za plače in druge stroške dela Izdatki za dajatve (DDV) Izdatki za obresti in druge odhodke za financiranje D Izdatki v zvezi s postopkom Izdatki za nagrade stečajnemu upravitelju Drugi izdatki v zvezi s postopkom E Razpoložljiva denarna sredstva za poplačilo upnikov (C - Č - D) Izdatki za izplačila izločitvenim upnikom Izdatki za izplačila ločitvenim upnikom Izdatki za izplačila delavcem po 160 čl. ZPPSL Izdatki za izplačila navadnim upnikom F Denarna sredstva za izplačila lastnikom Opomba: Vse vrednosti v tisoč SIT.. V času postopka od 13.4.2005 10.4.2006 172 58.167 8.375 0 0 49.620 0 3.000 0 0 3.000 61.167 1.800 0 0 1.800 0 3.920 1.960 1.960 55.447 2.580 0 7.596 45.271 0. V stečajnem postopku so bili tako 100% poplačani ločitveni upnik (BKS Leasning, d.o.o. Ljubljana) in delavci, ki so bili obravnavani kot prednostna terjatev po členu 160/2 ZPPSL. Navadni upniki so bili poplačani v višini 45.271.000,00 SIT, kar znaša 63,30 % od prijavljenih terjatev navadnih upnikov..

30 4.5 Zaključek stečaja – prenehanje obstoja podjetja in dokončna poravnava obveznosti V obdobju od izdelave končnega do izdelave sklepnega poročila so bile opravljene še zadnje zaključne aktivnosti, skladno z določili ZPPSL o zaključku stečajnega postopka in sicer: -. opravljena so bila vsa potrebna opravila za izdelavo zaključne stečajne bilance, izvedena so bila vsa zaključna administrativna opravila v stečajnem postopku, komisijsko so bile uničene štampiljke stečajnega dolžnika, zaprli so stečajni račun pri Banki Celje d.d. in preostanek predujma za uvedbo stečajnega postopka v višini 86.061,00 SIT, se je na podlagi sklepa prenakazal na TRR stečajnega upravitelja.. Za potrebe sklepnega poročila je bila izdelana dokončna »Zaključna stečajna bilanca«, v kateri so upoštevane še zadnje spremembe po sklepu stečajnega senata o zaključku stečajnega postopka. Zaključna stečajna bilanca je prikazovala končno stanje in gibanje sredstev stečajne mase od začetka pa vse do zaključka stečajnega postopka. Iz tabele je razvidno začetno stanje na dan 13.4.2005 in končno stanje na dan 10.4.2006 (tabela 9)..

31 TABELA 9: ZAKLJUČNA BILANCA STANJA V STEČAJU Začetna Zaključna stečajna bilanca stečajna bilanca 13.4.2005 10.4.2006 Postavka SREDSTVA I Neopredmetena osnovna sredstva II. Opredmetena osnovna sredstva 1. Stanovanje 1.1. Stanovanje obremenjeno s stranskimi pravicami 2. Predelovalni obrat 3. Klavniška in trgovinska oprema 4. Prevozna sredstva 5. Poslovni prostor v izmeri 38 m2 6. Zazidljiva parcela v izmeri 1.712 m2 III. Zaloge v času postopka 1. Material 2. Nedokončana proizvodnja 3. Proizvodi 4. Trgovsko blago 5. Predujmi za zaloge 6. Zaloge, ki so obremenjene s stranskimi pravicami IV. Terjatve 1. Terjatve do kupcev 2. Terjatve za nevplačani v vplačilo zapadli vpisani kapital 3. Druge terjatve 4. Varščine 5. Terjatve, obremenjene s stranskimi pravicami 6. Terjatve, ki bodo v postopku pobotane V. Terjatve, nastale v času postopka 1. Terjatve do kupcev 2. Druge terjatve 3. Varščine 4. Terjatve, obremenjene s stranskimi pravicami VI. Finančne naložbe 1. Za prodajo kupljene delnice in deleži 2. Dana posojila 3. Drugi vrednostni papirji 4. Finančne naložbe, obremenjene s stranskimi pravicami 5. Finančne naložbe, ki bodo v postopku pobotane VII. Finančne naložbe, nastale v času postopka VIII. Denarna sredstva 1. Gotovina v blagajni in prejeti čeki 2. Denarna sredstva v banki IX. Izguba X. Zabilančna aktiva OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV. 68.756 0 57.899 2.580 2.580 19.540 9.489 5.250 6.780 11.950 2.310 0 0 0 2.310 0 0 8.375 8.375 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 172 0 172 20.361 0. 26.236 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 26.236 0. 89.117. 26.236.