Logistični vidiki uvajanja novega izdelka na tržišče - primer podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. LOGISTIČNI VIDIKI UVAJANJA NOVEGA IZDELKA NA TRŽIŠČE – PRIMER PODJETJA PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE d.d.. Študentka: Natalija Breznik Naslov: Rimska ploščad 19, 2250 Ptuj Številka indeksa: 81550092 Študij: redni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent. Ptuj, december 2006.

2 PREDGOVOR V diplomskem delu smo predstavili logistične vidike, ki so pomembni za uvajanje novega izdelka na trg v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.. V podjetjih se srečujejo z določenimi logističnimi vidiki oziroma elementi logistike, ki jih lahko opredelimo kot zunanji transport, notranji transport, skladiščenje, zaloge, manipuliranje z blagom, informacije, komunikacije, zaloga, kadri. Celotna logistična funkcija vsebuje torej kratkoročno planiranje materiala, oskrbo s surovinami in drugim materialom, notranji transport, skladiščenje in fizično distribucijo. Vsa ta celota je povezana tudi z uvajanjem novega izdelka na trg, ker če tega ni, potem ni napredka v samem podjetju in s tem izgubi le - to konkurenčno prednost ter položaj na trgu. Potrebna je marketinška podpora in pravilne odločitve o taktiki in strategiji uvajanja novega izdelka na trg. Pravilne odločitve prinesejo podjetju prednost pred konkurenti in seveda uspeh samemu podjetju. Svet postaja na vseh področjih vse bolj povezana celota. Podjetja morajo pravočasno zaznati in razumeti spremembe ter učinkovito reagirati na njih, da bi ohranile dosežene tržne pozicije na tržiščih. Trg zahteva nenehne izboljšave kakovosti storitev, kar pomeni, da podjetje, ki želi tržno uspeti, mora zagotoviti storitve, ki bodo znane po dobri kakovosti, kar še posebej velja za logistične storitve..

3 KAZALO STRAN PREDGOVOR……………………………………………………………..……………...2 KAZALO………………………………………………………………………..…….…..3. 1 UVOD.............................................................................................................................. 5 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ....................................... 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE ......................................................... 5 1.2.1 NAMEN.............................................................................................................. 5 1.2.2 CILJI.................................................................................................................... 6 1.2.3 TRDITVE ............................................................................................................ 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE....................................................................... 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ..................................................... 7 2 OPREDELITEV LOGISTIKE..................................................................................... 8 2.1 ZNAČILNOST LOGISTIKE ................................................................................. 8 2.2 POMEN LOGISTIKE............................................................................................. 8 2.3 PODSISTEMI IN ELEMENTI LOGISTIKE....................................................... 9 2.3.1 Nabavna logistika .............................................................................................. 10 2.3.2 Notranja logistika............................................................................................... 10 2.3.3 Distribucijska logistika.......................................................................................11 2.3.4 Poprodajna logistika .......................................................................................... 11 2.3.5 Razbremenilne logistika .................................................................................... 12 2.3.6 Kadri .................................................................................................................. 12 2.3.7 Zaloge ................................................................................................................ 13 2.3.8 Skladiščenje ....................................................................................................... 14 2.3.9 Kontrola ............................................................................................................. 14 3 PREDSTAVITEV PODJETJA PPS D.D................................................................... 15 3.1 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PODJETJA PPS D.D. .......................... 16 3.2 LOGISTIČNI VIDIKI POSLOVANJA PODJETJA PPS D.D. ....................... 18 4 UVAJANJE NOVEGA IZDELKA NA TRG ............................................................ 24 4.1 SPOZNANJE TRGA V TEORIJI........................................................................ 24 4.2 SPOZNANJE TRGA LOGISTIČNEGA VIDIKA V PODJETJU PPS D.D. .. 25 4.2.1 Odjemalci........................................................................................................... 25 4.2.2 Dobavitelji ......................................................................................................... 26 4.2.3 Konkurenti ......................................................................................................... 27 4.3 POMEN IN VLOGA UVAJANJE NOVEGA IZDELKA NA TRG................ 28 4.4 INSTRUMENTI UVAJANJE NOVEGA IZDELKA NA TRG V MARKETINGU ........................................................................................................... 29.

4 4.5 INSTRUMENTI IN SREDSTVA UVAJANJA NOVEGA IZDELKA NA TRG V PODJETJU PPS D.D. ............................................................................................. 31 4.5.1 Komuniciranje ................................................................................................... 34 4.5.1.1 Ekonomska propaganda ............................................................................ 36 4.5.1.2 Pospeševanje prodaje ................................................................................ 37 4.5.1.3 Odnosi z javnostjo..................................................................................... 38 4.5.1.4 Osebna prodaja.......................................................................................... 38 4.5.2 Kalkulacija ........................................................................................................ 39 4.5.3 Določanje cene................................................................................................... 40 5 SKLEP .......................................................................................................................... 42 POVZETEK .................................................................................................................... 44 LITERATURA................................................................................................................ 45 VIRI.................................................................................................................................. 46 SEZNAM SLIK................................................................................................................47.

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu smo predstavili logistične vidike, ki so pomembni za uvajanje novega izdelka na trg v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.. Na splošno je pomen logistike v zadovoljevanju potreb organizacije po premagovanju prostorskih in časovnih razlik med viri materiala in proizvodnim podsistemom organizacije. V podjetjih se srečujejo z določenimi logističnimi vidiki oziroma elementi logistike, ki jih lahko opredelimo kot zunanji transport, notranji transport, skladiščenje, zaloge, manipuliranje z blagom, informacije, komunikacije, zaloga, kadri. Za številna podjetja je logistika dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti. Logistika ima vpliv na celotno gospodarstvo in učinkuje na stroške ter vsebuje rešitve, ki ne zadevajo le posameznega poslovnega sistema. Vsa ta celota je povezana tudi z uvajanjem novega izdelka na trg, ker če tega ni, potem ni napredka v samem podjetju in s tem izgubi le – to konkurenčno prednost ter položaj na trgu. Potrebna je marketinška podpora in pravilne odločitve o taktiki in strategiji uvajanja novega izdelka na trg. Pravilne odločitve prinesejo podjetju prednost pred konkurenti in seveda uspeh samemu podjetju. Svet postaja na vseh področjih vse bolj povezana celota. Podjetja morajo pravočasno zaznati in razumeti spremembe ter učinkovito reagirati na njih, da bi ohranile dosežene tržne pozicije na tržiščih. Trg zahteva nenehne izboljšave kakovosti storitev, kar pomeni, da podjetje, ki želi tržno uspeti, mora zagotoviti storitve, ki bodo znane po dobri kakovosti, kar še posebej velja za logistične storitve. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 NAMEN Namen diplomskega dela je analizirati področje logističnih vidikov, kateri vplivajo na uvajanje novega izdelka na trg na primeru podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.. Analizirali bomo vse logistične vidike, ki so pomembni za izbrano podjetje in skušali ugotoviti, katere tržne strategije uporabljajo pri uvajanju novega izdelka na trg. V vsakem podjetju, tako tudi v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d., so pomembni logistični vidiki, saj gre za premagovanje prostorskih in časovnih razlik, kar pa vpliva na uspešnost in konkurenčnost samega podjetja. Pri uvajanje novih proizvodnih programov v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. je potrebno sistematično planiranje novih izdelkov, glede na zmožnost podjetja samega, da lahko razvije koncept izdelka v izdelek, kateri je sposoben za uvajanje na trgu..

6 Za doseganje konkurenčnih prednosti podjetja ne zadostuje več samo pravočasna dostava (pravi proizvod na pravem mestu ob pravem času). Vse bolj se zahteva zanesljivost, točnost, predvsem pa upoštevanje želj odjemalcev oziroma potrošnikov. Zato je potrebno izboljšati poslovanje, izboljšati kakovost ter s tem zniževati stroške. 1.2.2 CILJI Cilji naloge so naslednji: • • • • • •. opredelitev logističnih storitev s poudarkom na logističnih vidikih uvajanja novih izdelkov na trg; predstaviti logistične vidike, ki so pomembni za podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.; predstaviti potek samega razvoja novega izdelka v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.; analizirati taktiko in strategijo uvajanje novega izdelka na trg glede na logistične vidike, ki so pomembni za podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.; preučiti pomen uvajanja novega izdelka za uspešnost podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.; ugotoviti, kakšne koristi za odjemalce ustvarja podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d... 1.2.3 TRDITVE Trditve, ki smo jih skušali dokazati, izhajajo predvsem iz ugotovitve, da je pri uvajanju novega izdelka na trgu močna konkurenca, vendar so na področju logističnih vidikov in storitev skrite možnosti za znižanje stroškov v samem podjetju: • da imajo logistični vidiki pomembno vlogo v vsakem podjetju in z večjim posvečanjem le-tem, bi se lahko zmanjšali stroški, ki nastajajo v podjetju; • analiza tržišča nam oskrbi natančne, zanesljive informacije, ki so za podjetje ključnega pomena; • izboljšanje v samem komuniciranju v podjetju, bi privedlo do zmanjšanja stroškov in bolj kakovostnih storitev; • z nekaterimi spremembami v podjetju, bi podjetje lahko doseglo boljše poslovanje. 1.3 Predpostavke in omejitve Logistika je v slovenskih podjetij v primerjavi s tujimi konkurenčnimi podjetji v zaostanku, kar pomeni da imamo pri nas še veliko rezerv na tem področju. Tuja podjetja v razvitih gospodarstvih konkurenčnost izražajo s kakovostno razvitim logističnim sistemom, ki ga je vredno posnemati. Izhajamo iz predpostavke, da se slovenska podjetja približujejo dnevu, ko bodo postala močna za ustvarjanje konkurenčne prednosti. V diplomskem delu smo se omejili na področje logističnih vidikov, kot elementa uvajanja novega izdelka na trg..

7 1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava je poslovna, saj gre za proučevanje logističnih vidikov poslovanja proizvodnega podjetja. Uporabljali smo dinamično metodo, kar pomeni, da smo preučili sedanje stanje logističnih storitev in kakšne spremembe se obetajo. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode: - metoda deskripcije, s pomočjo katere smo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva; - metoda klasifikacije, kjer smo definirali pojme; - metoda kompilacije, kjer smo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč; - metoda komparacije, kjer smo primerjali dela različnih avtorjev. V okviru analitičnega pristopa: - metoda sinteze (razčlenjevali smo ugotovitve iz prakse in iz teorije); - metoda analize (povezovali smo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v celoto). Podatke smo zbirali s pomočjo interneta, v knjižnici (učbeniki, revije in časopisi) in na delovnem mestu..

8 2 OPREDELITEV LOGISTIKE 2.1 Značilnost logistike Logistika je veda in praktična dejavnost, ki se ukvarja s proučevanjem in reševanjem problemov časovne in prostorske neenakomernosti pretoka stvari (širše logističnih objektov) od pridobivanja surovin do končnega porabnika gotovih proizvodov; pri tem je vključeno tudi vračanje embalaže, pomožnih transportnih sredstev, odpadkov in izmečka v ponovno uporabo, predelavo, trajno deponiranje ali pa uničenje (Oblak, 1997, str. 13). Vodenje logistike vsebuje vse materialne tokove, in sicer tok nabavljenega materiala v podjetje, tok v proizvodnem procesu in tok izdelkov do kupcev. Izhodiščno točko predstavlja kratkoročni izhodiščni plan in z njim povezan plan izdelkov. Celotna logistična funkcija vsebuje torej kratkoročno planiranje materiala, oskrbo s surovinami in drugim materialom, notranji transport, skladiščenje in fizično distribucijo (Weele, 1998, str. 238). 2.2 Pomen logistike Novejša definicija po Gattornu (1988, str. 4) je logistika proces strateškega upravljanja pridobivanja, gibanja in skladiščenja materiala, delov in gotovih proizvodov v organizaciji in njenih marketinških kanalih na tak način, ki zagotavlja tekočo in bodočo rentabilnost s pomočjo stroškovno učinkovitega izpolnjevanja nalogov (Kaltnekar, 1993, str. 35). Na podlagi različnih virov se lahko sklepa, da pomeni globalizacija gospodarstva količinski preobrat blagovnih in informacijskih tokov. Globalizacija je pospešila vrsto dejavnikov, na primer vse ostrejša konkurenca med podjetji in prefinjena marketinška dejavnost, konkurenčen boj za znižanje stroškov oziroma cen z ekonomijo obsega in izrabo prednosti lokalnih virov, vse krajši življenjski cikli proizvodov itd. (Logožar, 2004, str. 32 – 33). Cilj logistike je, da zagotavlja po vrsti, količini, kakovosti, prostoru in času ustrezne logistične objekte, potrebne za izvedbo proizvodnih, storitvenih in potrošnih procesov. Logistika kot veda ima vpliv na celotno gospodarstvo, saj vpliva na njegove stroške in vključuje tudi rešitve, ki ne zadevajo le posameznega poslovnega sistema (Logožar, 2004, str. 34 – 35)..

9 SLIKA 1: Faze logističnega procesa proizvodnja notranji transport preskrba distribucija vhodnih materialov proizvodov. - skladiščenje - pretovor. fizična preskrba (nabavna logistika). skladiščenje pretovor. intralogistika (notranja logistika). - skladiščenje - pretovor. fizična distribucija (prodajna logistika). Vir: Ogorelc, 1996, str. 17 2.3 Podsistemi in elementi logistike Podjetniško logistiko je potrebno proučevati po njenih delih ali podsistemih. Pri tem je potrebno izbrati določene kriterije za to delitev. Podsistemi podjetniške logistike: • • • •. nabavno logistiko, notranjo logistiko, distribucijsko logistiko in poprodajno logistiko.. Elementi logističnega procesa so (Ogorelc, 1996, str. 18): ¾ predajne točke: dobavitelje (izvori surovin), skladišča, proizvodni centri (obrati, stroji) z uskladiščevanjem in manipulacijami; ¾ sprejemne točke: kupci, skladišča, proizvodni centri z uskladiščevanjem in manipulacijami; ¾ transportne poti: vključuje tudi morebitne točke manipuliranja (terminali, postaje, luke) in skladiščenja; ¾ oskrbovanje z energijo in informacijami na sprejemnih in predajnih točkah ter na transportnih poteh..

10 2.3.1 Nabavna logistika Pri nabavi (priskrbi) materiala loči Grochla (1978, str. 23) tri načine, ki postavljajo različne zahteve nabavni logistiki (Ogorelc, 1996, str. 42 – 43): 1. Na posamezno nabavo določene stvari takrat, ko se le – ta v poslovnem sistemu rabi. Prednost tega načina se kaže v notranji logistiki, ker odpade potreba po skladiščenju tega blaga, to pa zmanjšuje stroške skladiščenja in vezanih obratnih sredstev v zalogah materiala. 2. Nabava materiala na zalogo, tako da je material vedno pripravljena voljo, ko ga potrebujejo v proizvodnji. S stroškovnega vidika nastaja pri tem načinu potreba po ugotovitvi optimalnih naročilih količin materiala. 3. Sinhronizirana izdelava ali pa dobava materiala, s čimer se želijo odpraviti pomanjkljivosti prejšnjih dveh načinov. Pri tem načinu mora dobavitelj dobaviti blago v točno določenem roku, ki je opredeljen s potrebami po materialu v proizvodnji poslovnega procesa. 2.3.2 Notranja logistika Med prvine notranje logistike prištevamo delovno silo, notranji transport, transportne poti, transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje, itd. (Oblak, 1997, str. 50). Notranja logistika mora skrbeti za notranji transport oziroma premeščanje. Med skladiščenje materiala v proizvodnji, pa tudi za transport proizvodov iz proizvodnje v skladišče proizvodov. Le ti morajo biti ustrezno pakirani, da se lahko v okviru distribucijske logistike dostavijo odjemalcu. K notranji logistiki spadajo tudi nekateri dejavniki, ki vplivajo na doseganje ciljev podjetniške logistike (zniževanje stroškov in izboljšanje servisa odjemalcev). Ti dejavniki so (Logožar, 2004, str. 105): -. lokacija tovarne oziroma obratov, tip proizvodnje, razmestitev proizvodnih sredstev in pretočni čas materiala ter informacij..

11 2.3.3 Distribucijska logistika Distribucijsko logistiko imenujejo tudi fizična distribucija, prodajna logistika ali kar trženjska logistika. Obstaja še pojem marketinška logistika, če je materialni tok kot del marketinških instrumentov, ki služijo pridobivanju kupcev, govorimo o marketinški logistiki. Naloga distribucije je skrajšati pot blaga od proizvajalca h kupcu: -. pri tem upošteva prostorsko in časovno usklajevanje proizvodnje in porabe; povečuje blagu sposobnost tržnega odjema in omogoča njegovo neprekinjeno kroženje; usmerja proizvodnjo glede na potrebe uporabnikov; vpliva na plasma novih proizvodov; vpliva na navade uporabnikov in varuje njihove koristi.. Pojavne oblike distribucijskih storitev so (Logožar, 2004, str. 107): -. nabavne, prodajne, skladiščne, pretovorne in transportne.. 2.3.4 Poprodajna logistika Opredelitev poprodajne logistike se ujema s pojmom poprodajnega marketinga, kot ga je definiral Vezjak (1986, str. 53), po katerem poprodajni marketing vključuje vse tiste namenske dejavnosti, ki zagotavljajo stalnost izvoza z ustreznim tržnim deležem na tujem. Te dejavnosti so te (Logožar, 2004, str. 111): -. servisna dejavnost in izobraževanje kadrov, kontrola in dotok povratnih informacij, poprodajno tržno komuniciranje, spreminjanje obstoječega izvoznega programa, izločitev starih in uvajanje novih programov, trajna skrb za imidž podjetja in njegovega izdelka.. Za dolgoročno uspešnost podjetja je potreben ustrezen sistem poprodajnih storitev. Ker je le zadovoljen kupec zvest kupec, mora biti sistem poprodajnih storitev usmerjen predvsem v utrjevanje zaupanja (Logožar, 2004, str. 116)..

12 2.3.5 Razbremenilne logistika Tradicionalno delovno področje poslovne logistike sega od nabave, prek proizvodnje, do distribucije in oskrbe z rezervnimi deli. Ker v podjetjih vse bolj narašča tudi pomen skrbi za varstvo okolja, se pojavlja potreba po vključitvi področja razbremenitve v področje poslovne logistike (Logožar, 2004, str. 124). Navajamo le tri najpogostejša poimenovanja (Logožar, 2004, str. 123): ƒ. Reverse Logistics, ki po Crawfordu (1992, str. 205) vključuje poprodajne aktivnosti zbiranja, priprave in transporta materialov, primernih za recikliranje od mesta, kjer se pojavijo, do končnih trgov,. ƒ. Reverse Distribution, ki naj po mnenju Czinkote in Ronkainena (1995, str. 593) podjetju omogoči pridobivanje svojih proizvodov s trga z namenom ponovne uporabe, recikliranja ali odstranitve, in. ƒ. Return Logistics. Nöthe (1995, str. 10) navaja, da zahtevajo ostanki oziroma odpadki v podjetju tele dejavnosti: ¾ notranji transport, ¾ pripravo oziroma vmesno skladiščenje in ¾ odpravo s strani razbremenjevalcev ali uporabnikov ostankov. ¾ izpolnjevanja zakonov, ki zahtevajo posebno ravnanje z ostanki (varovanje okolja, združljivost in nezdružljivost snovi, skladiščenje nevarnih snovi itd.); ¾ odgovornosti za nevarne odpadke, ki jih javne komunalne ustanove niso dolžne odstranjevati; ¾ ugleda, ki ga podjetje izgubi, če ga v medijih označijo kot onesnaževalca okolja.. 2.3.6 Kadri Za vodenje logistike je potrebno široko interdisciplinarno ekonomsko, organizacijsko in tehnično znanje. Načelno mora vodja poslovne logistike izpolnjevati tele zahteve (Ogorelc, 1996, str. 51 – 52): ƒ. poznati mora soodvisnosti znotraj celovitega logističnega področja kakor tudi soodvisnosti logistike z drugimi poslovnimi procesi;. ƒ. imeti mora dobro znanje o poslovni ekonomiji in širše ekonomsko znanje;. ƒ. poznati in uporabljati mora metode sodobne organiziranosti poslovanja in dela;. ƒ. oceniti in izkoristiti mora možnosti, ki jih ponujajo dosežki na področju logistične tehnologije in tehnike, to pa pomeni poznavanje tehnike pri transportu, pretovoru, uskladiščevanju, pakiranju, paletizaciji, kontejnerizaciji;.

13. ƒ. odprt mora biti za sodobne kvantitativne metode in tehnike ter poznati iz tega osnovne pojme. Poznati mora možnosti za uporabljanje teh metod v logistiki za uspešno sodelovanje s specialisti;. ƒ. imeti mora solidno tehnično znanje za razumevanje proizvodnih procesov;. ƒ. imeti mora potrebno strokovno znanje, ki ga pridobi s študijem in izkušnjami v praksi.. 2.3.7 Zaloge Pri proučevanju skladiščnega poslovanju je treba upoštevati tudi zaloge. Njihov obseg namreč določajo skladiščni prostor in opremljenost, pa tudi število zaposlenih v skladiščih. Zaloga se razume kot količina blaga, odložena na določenem mestu v podjetju (Logožar, 2004, str. 81). Po Požarju (1976, str.75) so zaloge materiala in proizvodov učinkujejo kot blažilec med notranjim transportom, proizvodnjo in prodajo proizvodov, nase pa vežejo tudi velika finančna sredstva (Logožar, 2004, str. 83). V teoriji in praksi se uporablja številne normativne in računske kategorije za kontrolo zalog. Kot normativne lahko dejansko upoštevamo tri višine zaloge, ki ji imenujemo (Kaltnekar, 1993, str. 277): -. varnostne zaloge, je namenjena premostitvi nepričakovanih dogodkov v materialni preskrbi. To so predvsem zamude v dobavi materiala. Predstavlja ne ko rezervo, ki se je sme potrošiti le pod posebnimi pogoji in po posebnem postopku. Največkrat se določi, da porabo varnostne zaloge odobri samo nabava.. -. signalne zaloge, je tista višina zaloge, pri kateri moramo sprožiti postopek nabave. Določiti jo je potrebno tako, da bo nova količina materiala prispela ravno takrat, ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču. Torej more biti enaka porabi v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge.. -. maksimalne zaloge, meja v višini zalog, do katere je še gospodarno uskladiščiti material. Tudi ta meja ne sme biti nikoli prekoračena, ker bi to po nepotrebnem zviševalo skladiščne stroške, ter zaradi prenatrpanosti otežilo delo in preglednost v skladišču surovine..

14 2.3.8 Skladiščenje Smoter uskladiščevanja je v premagovanju časovnih razlik med fazami proizvodnega procesa in končno med proizvodnjo in porabo. Uskladiščevanje pomeni v bistvu časovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Ekonomske funkcije skladiščenja izhajajo iz smotra uskladiščevanja in vloge te dejavnosti v družbeni delitvi dela. Te funkcije so (Ogorelc, 1996, str. 136 – 137): ƒ časovna, ƒ prostorska, ƒ kakovostna, ƒ količinska, ƒ zaščitna in ƒ kreditna. Dejavnost skladiščenja lahko opravljajo tudi specializirana podjetja, imenovana javna skladišča. To so storitvena podjetja, ki se ukvarjajo s spravljanjem in hrambo blaga, ki jim ga zaupa komitent in jim za to plača skladiščnino (Logožar, 2004, str. 80). 2.3.9 Kontrola Namen kontrole je ugotoviti, ali kakovost, količina in druge lastnosti blaga oziroma nivo opravljenih storitev izpolnjujejo pogoje iz pogodbe, ki sta jo sklenila prodajalec in kupec (Ogorelc, 1996, str.170). Eno izmed kontrol je tudi kontrola zalog v skladiščih, kar dostikrat ljudi sili k točnejšemu delu. Naj zanesljivejšo kontrolo predstavlja primerjava med vknjiženimi količinami in dejanskimi zalogami različnih vrst materiala v skladiščih. To kontrolo opravimo ob različnih inventurah, katera se lahko izvaja (Kaltnekar, 1993, str. 269 – 270): - redno (opravijo enkrat letno), - periodični (v določenih časovnih terminih za posebne vrste blaga), - izredno (ponavadi zahtevajo zunanji ukrepi), - permanentno ali tekočo inventuro, ki teče v celotnem poslovnem obdobju. Po Ferišaku in Medveščeku (1983, str. 260) lahko kontrolo logističnih procesov razdelimo (Logožar, 2004, str. 91): •. operativno kontrolo med posameznimi procesi, na primer med izvajanjem naročil opravlja kontrolo formalne in vsebinske pravilnosti odpravnic, računov in drugih dokumentov. K operativni kontroli spadajo še kontrolo zalog v skladišču, kontrolo spoštovanja zastavljenih rokov (dostave, izdelave, odprave, plačila računov itd.), kontrolo odprave in drugo potrebno kontrolo,. •. vodstveno in upravljalno kontrolo pa, da sintetizira podatke o posameznih procesih in aktivnostih in o pojavih znotraj njih v okviru določenega časa..

15 3 PREDSTAVITEV PODJETJA PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE D.D. Naziv podjetja: PPS PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE, d.d. Sedež podjetja: Rogozniška cesta 2 Direktorica podjetja: mag. Dragica Murko Število zaposlenih: 124 Davčna številka: 27352951 Matična številka: 504887 Osnovni kapital: 129.000.000,00. SLIKA 2: Sedež podjetja PPS d.d.. Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. so oblasti ustanovile kot Mestno pekarno z 18 zaposlenimi pred 55 leti. Znano je, da so že v času rimske Poetovie uporabljali kolute za peko krušnih izdelkov. Leta 1953 se je k Mestnim pekarnam pripojil del invalidskega podjetja s slaščičarsko, medičarsko in svečarsko dejavnostjo. Leta 1955 je bila zgrajena pekarna v Kidričevem, ki pa se je takoj priključila Mestni pekarni Ptuj. V letu 1961 je novozgrajena pekarna na Rogozniški cesti osnova sedanjemu podjetju. Takrat se je delo preneslo v centralno pekarno z izjemo pekarne v Kidričevem. Leta 1998 je podjetje vpisano v sodni register pod imenom PPS – Ptujske pekarne in slaščičarne, proizvodnja, trgovina, gostinstvo, storitve d.d., skrajšano ime PPS – Pekarne Ptuj d.d.. V letu 1994 so pri Uradu za industrijsko lastnino zaščitili »presto« kot znak podjetja in v letu 1998 se podjetje v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju preoblikovalo v delniško družbo. Vizija, cilji in strategija Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Obvladovanje in zagotavljane kakovosti poslovanja je za PPS – Pekarne Ptuj, d.d. najpomembnejše organizacijsko načelo. Njihovo vodilo je uspešno poslovati in obenem zadovoljiti zahteve kupcev, da lahko zase izberejo najprimernejšo kakovost izdelkov. Kakovost je njihova najpomembnejša vrednota. Njihova vizija je, da ostane eden vodilnih proizvajalcev, prodajalcev in distributerjev pekovskih in slaščičarskih izdelkov v podravski regiji in izbranih drugih trgih po Sloveniji..

16 Cilji Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. • • • • • • •. spremljanje navad in želja svojih potrošnikov, izpolnjevanje veljavne zakonodaje, izdelki ustrezajo potrebam in zahtevam uporabnikov (varni in kakovostni), proizvodne postopke vodijo tako, da zdravje zaposlenih ni izpostavljeno nevarnostim, redno nadzorovanje odpadne vode, emisije na delovnih mestih in v okolico ter nastajanje odpadkov, lastnikom zagotavljajo primeren donos na njihovo premoženje, zaposlenim vračajo njihov vložek v obliki rednih prejemkov in nudenju poklicnega osebnostnega razvoja.. Strategija Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. • • • • • • • • •. razvoj novih izdelkov, razširitev proizvodnje, usmerjanje v nove programe, celovito vodenje marketinga, povečanje učinkovitosti poslovanja v vseh procesih, racionalizacija podjetja in poslovanja celotne družbe, izboljšanje usposobljenosti, učinkovitosti in motivacije zaposlenih, prizadevajo si za nenehno izboljševanja stanja na področju varnosti, izpolnitev pričakovanj delničarjev.. 3.1 Organizacijska struktura podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. SLIKA 3: Makro shema organiziranosti sektorja z nosilci funkcij v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. SKUPŠČINA. FINANČNO RAČ. SERVIS (F) DIREKTOR Irena Majcen. NADZORNI SVET. KOMERCIALNI SEKTOR (K) DIREKTOR Janez BRODNJAK. UPRAVA (U) DIREKTOR Dragica Murko. PROIZV. TEHNIČNI SEKTOR (P) DIREKTOR Janez FIŠER.

17 SLIKA 4: Shema organiziranosti sektorja uprave z nosilci funkcij v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. UPRAVA (U). DIREKTOR (UV) Dragica MURKO. TAJNICA Darinka VAUPOTIČ. SLIKA 5: Shema organiziranosti sektorja finančno računovodski servis z nosilci funkcij v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR (F). FINANČNO MATERIALNI KNJIGOVODJA FKN Stanka PETEK. DIREKTOR FV Irena MAJCEN. SALDOKONTIST PLAČILNI PROMET Frančka KAUČEVIČ. OBRAČUN PLAČ KADROVSKE ZADEVE FKA Nada INDŽIČ. KURIRSKA IN POMOŽNA PISARNIŠKA DELA Kristina ŠMIGOC. SLIKA 6: Shema organiziranosti komercialnega sektorja z nosilci funkcij in število izvajalcev v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. KOMERCIALNI SEKTOR (F). DIREKTOR KV Janez BRODNJAK SKLADIŠČE IZDELKOV KSIS Miro VERŠIČ. PRODAJA KP Igor RANFL. 2 USLUŽBENCA VOZNIK 3 VOZNIKI SKLADIŠČNIK SUROVIN IN POT. MATERIALA 1 ZAPOSLEN. SKLADIŠČNIK IZDELKOV Franc TOPOLOVEC Dani LAH KOMISIONAR 3 ZAPOSLENI. OBRATNI KNJIGOVODJA Helena PODBREZNIK. 2 ZAPOSLENA. FAKTURNI ODDELEK KF Marija VERTIČ. 2 ZAPOSLENA.

18 SLIKA 7: Shema organiziranosti proizvodnega tehničnega sektorja z nosilci funkcij in število izvajalcev v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. PROIZVODNO TEHNIČNI SEKTOR. TEHNOLOGIJA PT. TEHNIČNA SLUŽBA PVz Stanko VRTIČ. 2 ZAPOSLENA. 1 ZAPOSLEN. DIREKTOR PV Janez FIŠER. MINI PEKARNE IN TRGOVINSKE PEČI DROBTINE ČIŠČENJE PMP Smiljan SLANIČ. PEKARNA PTUJ PPP Rudi ŠEGA. 32 ZAPOSLENIH. PEKARNA KIDRIČEVO PPK Stanko BREZNIK 13 ZAPOSLENIH. 19 ZAPOSLENIH SLAŠČIČARNA PS Milena BURG. Vir: Interni vir podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.. 7 ZAPOSLENIH. 3.2 Logistični vidiki poslovanja podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. vključuje logistične vidiki kot so nabavna logistika, notranja logistika, distribucijska logistika, prodajna logistika, poprodajna logistika, razbremenilna logistika, kadri, zaloge, skladiščenje in kontrola. 3.2.1 Nabavna logistika v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Skladnost nabavljenih materialov zagotavljajo tako, da izvajajo postopke za ugotavljanje sposobnosti predpisanih specifikacij, zmogljivosti za doseganja količin in dobavnih rokov dobaviteljev. Pri surovinah in materialih za proizvodnjo pa še zahteve HACCP sistema. Ob vsaki prvi nabavi surovine ali drugega materiala zahtevajo od dobavitelja vzorec, katerega preizkusijo v sektorju. Blaga ne naročajo, dokler jim ne potrdijo ustreznosti vzorca. Če je ta neustrezen, iščejo drugi vzorec ali drugega dobavitelja. V primeru, da blago količinsko ne ustreza oziroma odstopa od kakovosti, izdelajo komisijski zapisnik. Na osnovi zapisnika obvestijo dobavitelja o neustreznosti. Če se zahteva, da se blago vrne dobavitelju, le tega pozovejo, da to stori v najkrajšem času..

19 TABELA 1: Postopek nabave v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Vhodno – izhodna bilanca v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.: 1. zbiranje ponudb 2. izbira dobavitelja 3. sklenitev letnih pogodb 4. postavitev ciljev ¾ cena ¾ tehnološke lastnosti ¾ roki dobave ¾ komercialne. ugodnosti 5. zahtevek za nabavo. 6. naročilo dobaviteljev 7. dobavni rok ¾ cena ¾ količina 1. potrditev naročila 2. dobava 3. prevzem 4. količinski 5. kakovostni (analizni list) 6. reklamacija 7. faktura 8. ocenitev sposobnosti dodatkov. •. obračunska metoda. •. obračunska metoda. • • • •. plan zalog zahtevek za nabavo naročilo tehnični opis. • • • •. plan zalog zahtevek za nabavo naročilo tehnični opis. • prevzemni list • komisijski zapisnik. Vir: Interni vir podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Ob oddaji zahtevka za naročilo imajo opredeljen termin, do kdaj mora blago prispeti v skladišče. Potrebno je izpolniti obrazec za nabavo, katerega vsakodnevno pregleda vodja komerciale in pripravi naročilnico, ter izda naročilo. O ocenjevanju in izbiri dobaviteljev vodijo zapise, ki se hranijo pri vodji komerciale. Nabavljene materiale in proizvode praviloma overjajo s prevzemom po dokumentih, s katerimi dobavitelj dokazuje skladnost z zahtevami. Pri surovinah je skladiščnik odgovoren za nabavo surovin, pregleda dokumente po zahtevah v specifikacijah surovin. Pri ostalih materialih, napravah, sestavnih delih pa dajo zahtevek za nabavo po naročilnici na kateri vodja komerciale napiše vse njihove zahteve. Za nabavo sistemov in opreme sklenejo z dobavitelji pogodbo, v katerem opredelijo postopek in določijo osebje, ki bo opravilo prevzem. Pri prevzemu se piše zapisnik, katerega sestavi dobavitelj in ga podpišejo vsi podpisniki prevzema..

20 3.2.2 Notranja logistika v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Notranja logistika ali notranja presoja planira in koordinira vodja sistema kakovosti. Opravljajo jo presojevalci po planu notranjih presoj. Namen notranjih presoj je ugotavljanje skladnosti vodenja kakovosti s standardom ISO 9001 : 2000 in njegovo vzdrževanje in učinkovitost. V planu presoj za tekoče leto planirajo procese, pri katerih bodo izvajali presojo in obseg presoj. Zapise o notranji presojah hrani vodja sistema, kateri je odgovoren za izdelavo njihovih poročil. Če so bile ugotovljene neskladnosti, se takoj pristopi k izvajanju ukrepov, s katerimi vodja sektorjev odstrani neskladnosti in njihove vzroke in preveri pravilnost in učinkovitost opravljenih ukrepov. 3.2.3 Distribucijska logistika v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Za prevoz izdelkov pri podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d., ima podjetje zaposlene tri svoje voznike, ter deset voznikov samostojnih podjetnikov, kateri pa imajo prav tako nekaj zaposlenih svojih voznikov, odvisno od posameznega voznika. Z vozniki, ki imajo status samostojnega podjetnika, ima podjetje sklenjeno pogodbo o prevozih, kateri sestavni del je tudi veljaven cenik. Tako na podlagi dogovorjenega cenika, ter vseh ostalih pogodbenih določil, plačuje podjetje opravljene prevozne storitve. Naloga voznikov je, da identificira vse zahteve za ponudbe, pogodbe in naročila z namenom, da določi zahteve odjemalcev. Namen prodaje v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. je dokazati sposobnost za dobavljanje proizvodov kupcem, glede na njihove zahteve v skladu z ustrezno zakonodajo. Pri tem izboljšati zadovoljstvo kupcev z učinkovito uporabo sistema skladno z zahtevami kupcev in zakonske regulative. Segmenti prodaje v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. so: ƒ ƒ ƒ ƒ. znan proizvod za znanega kupca; znan proizvod za novega kupca; nov proizvod za obstoječega kupca; nov proizvod za potencialnega (novega) kupca..

21 Primer realizacije prodaje za leto 2003 po blagovnih skupinah v podjetju PPS d.d. SLIKA 8: Realizacija prodaje v kilogramih za leto 2003 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 Prodaja v kg. Kruh. Pekovsko pecivo. Kvašeno pecivo. Slaščice. Drobtine, m linci. Odpadni kruh. 2.535.998. 546.299. 88.744. 53.578. 84.007. 176.426. SLIKA 9: Realizacija prodaje v kosih za leto 2003. 7.000.000 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0. Prodaja v kosih. Kruh. Pekovsko pecivo. Kvašeno pecivo. Slaščice. Drobtine, m linci. Odpadni kruh. 2.854.986. 6.515.351. 932.920. 201.725. 151.639. 180.612. Strukturni delež prodaje za leto 2003 po blagovnih skupinah v podjetju PPS d.d.: SLIKA 10: Realizacija prodaje v % v kosih in realizacija prodaje v % v kilogramih Kruh Pek.pecivo Kvašeno pecivo Slaščice. Kruh Pe k .pe civo Kvaš e no p. Slaš čice Os talo. Ostalo. Realizacija prodaje v % v kosih. Realizacija prodaje v % v kilogramih.

22 3.2.4 Poprodajna logistika v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Pri poprodajni logistiki uporabljajo način merjenje zadovoljstva odjemalcev, pri katerem želijo ugotoviti, koliko so izpolnili odjemalčeve zahteve in pričakovanja. Odjemalcem posredujejo vprašalnik, na katerega odgovorijo. S tem dobijo informacije, ki jim omogoča izboljševanje in prilagajanje proizvodov specifičnim potrebam odjemalcem. O rezultatih meritev je obveščen direktor, zapise hrani vodja prodaje. Zadovoljstvo odjemalcev merijo: • • • • • •. s številom reklamacij, z neposrednim obiskom ali telefonskim pogovorom, z letnim odpošiljanjem vprašalnika naključno izbranim odjemalcem, z zbiranjem informacij, ki so povezana s konkurenco, z raziskavo tržišča, s povratnimi informacijami iz degustacij njihovih izdelkov.. 3.2.5 Razbremenilna logistika v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Pri ravnanju z odpadki, odpadne vode, emisija snovi v zrak ima podjetje PPS d.d. izdelano navodilo o ravnanju z odpadki, tako za obrat na Ptuju, obrat v Kidričevem in obrate mini pekarn. Letno poteka poročanje o odpadkih ustreznim upravnim organom na zakonsko predpisan način. Ravnanje z odpadno vodo imajo s podjetjem sklenjeno pogodbo, da izvede monitoring odpadne vode. Pri tem zapišejo poročilo, ki ga dajo hranit v sektor za finance. Z emisijami snovi v zraku evidentirajo vire in jih izvajajo v skladu z zakonodajo, za kar za njih izvaja dimnikarsko podjetje Završnik. Poudariti pa je potrebno, da je podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. ena redkih pekarn, katera odvzame ne prodani (odpadni) kruh. Odpadni kruh narežejo, ga posušijo, nato pa nastane iz tega drobtine, katere podjetje uporablja za nadaljnjo prodajo. Ostali odpadni kruh, pa se uporabi za krmljenje živine (pujse). 3.2.6 Kadri v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Na osnovi izdelane organizacijske strukture, procesov in planov ima vodstvo podjetja opredeljene in zagotovljene potrebne človeške vire za doseganje in izpolnitev zahtev odjemalcev. Zahtevane kompetence in potrebna usposobljenost, so opredeljene z opisom delovnega mesta za vsako delovno mesto posebej. Usposabljanje zaposlenih v podjetju poteka v skladu z dejanskimi, specifičnimi potrebami zaposlenih po sektorjih. Izobraževanje dopolnjujejo z osveščanjem na delovnem mestu – o procesu dela, postopkih, higieni, varnosti hrane, varnosti in zdravju pri delu. Vsak novo zaposleni in vsi, ki prihajajo v podjetje na opravljanje prakse, mora biti obvezno poučen o varnosti pri delu preden nastopi na delovno mesto..

23 Nagrajevanje zaposlenih v podjetju imajo po načinu izračuna individualne uspešnosti, ki je podana v 27. členu Pravilnika o organizaciji s sistematizacijo delovnih mest. V planu poslovanja za določeno leto imajo dodeljena sredstva, ki so podana po enotah in jih podeljujejo vodje enot za svoje podrejene mesečno. Vse osebne stimulacije potrditi direktor podjetja. Vodstvo podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. se zaveda, da so motivirani in dobro usposobljeni zaposleni osnova uspeha vsakega podjetja. 3.2.7 Zaloge v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. lahko nepravilne zaloge povzročijo veliko težav pri rednem obratovanju pekarne, prav tako pa nepravilno vodenje zalog lahko povzroči veliko nepotrebnih stroškov, ki lahko močno vplivajo na poslovanje podjetja. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. vodijo politiko minimalnih zalog surovin. Oseba, ki je odgovorna za zalogo surovin, redno preverja stanje in skrbi , da porabo surovin teče nemoteno, zaloga pa ostaja vedno minimalna pri tem skrbijo za stroške in kakovost surovin. Glede zaloge izdelkov se lahko trdi, da je nimajo, ker gre vedno za iz dobavo izdelkov po naročilu. 3.2.8 Skladiščenje v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Izdelke skladiščijo na tak način, da jih zamrznejo. Uporabljajo ustrezno opremo, ki je vzdrževana. Dokumenti, ki spremljajo te izdelke so opremljeni z rokom uporabe. V sami proizvodnji pa se vodijo kartice z vpisom izdelka ter datuma pri vnosu in iznosu. Vse izdelke dostavijo kupcem tako, da so čim manj poškodovani. Embalažo, ki jo uporabljajo za pakiranje in transport pa je primerna za živila in ščiti proizvod. 3.2.9 Kontrola v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. V podjetju imajo vzpostavljen sistem vodenja kakovosti SIST ISO 9001 : 2000, ter sistem HACCP s pomočjo katere kontrolirajo in nadzirajo vse: ƒ ƒ ƒ. temeljne procese (nabava, prodaja, proizvodnja, razvoj), podprocese (pekovski program, slaščičarski program), podporne procese (finančno materialno knjigovodstvo, kadrovski sektor, vzdrževanje, kontrola v samem podjetju).. Zaposleni v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d., ki izvajajo procesne in kontrolne operacije, se ravnajo po tehnični dokumentaciji. Za vzdrževanje strojev in opreme ima podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. izdelane plane vzdrževanja, ki določajo postopke preventivnega vzdrževanja..

24 4 UVAJANJE NOVEGA IZDELKA NA TRG Organizacije vedno bolj ugotavljajo, da je redno potrebno razvijanje novih izdelkov in storitev nujno potrebno. Starejše izdelke in izdelke, katerih prodaja upada, je potrebno nadomestiti z novimi. Razvojni proces novega izdelka ima osem stopenj: iskanje idej, ocenjevanje idej, razvoj izdelka, testiranje na trgu in končna uvedba izdelka na trg. Namen vsake stopnje je, da ugotovimo, ali naj idejo o izdelku razvijamo naprej ali pa jo ovržemo. Podjetje želi zmanjšati možnosti, da bi slabe ideje napredovale, dobre pa bile zavrnjene (Kotler, 1996, str. 351). Vsak izdelek in storitev sta tržljiva zgolj neki določen čas. Po tem času ju trg oziroma kupci izločijo z drugačno tržno izbiro, z nakupom nekega drugega izdelka ali z rabo neke storitve. Vsak izdelek in storitev imata neko obdobje, v katerem najdemo zadosti povpraševanja na trgu, in obdobje, ko tako povpraševanje uplahne in na koncu popolnoma izgine (Banič, 2004, str. 73). Odločitev za uvedbo izdelka na trg pomeni, da se mora podjetje soočiti z najvišjimi stroški (Kotler, 1996, str. 344). Iz tega koncepta proizvoda izhaja potreba, da podjetje stalno uvaja nove proizvode v svoj proizvodni program. Tako lahko dosežejo, serijo povezanih valov donosov od posameznih osnovnih skupin proizvodov, ki potem prispevajo k dolgoročni rasti in uspešnosti podjetja. 4.1 Spoznanje trga v teoriji Da bi si podjetje pridobilo strateško prednost pred konkurenco z ostvarljivo strategijo, je pomembno, da jasno opredeli tržišče, ki ga namerava oskrbovati. Tržišče mora tržnik segmentirati, identificirati in izbrati eno ali več skupin odjemalcev znotraj celotnega tržišča in osredotočiti svoje napore v zagotavljanje ugotovljenih potreb izbrane ciljne skupine odjemalcev (Jurše, 1993, str. 42). Do zamislih o novih značilnosti lahko pridemo s pomočjo ankete med porabniki, na osnovi intuicije, s pomočjo dialektičnega procesa ali pa na osnovi hierarhije potreb (Kotler, 1996, str. 379). Na trgu nastaja povečana razdrobljenost, dokler neko podjetje ne uvede dovolj močne nove značilnosti. Takrat se trg utrdi, tako da nastane manj večjih segmentov. Ta stopnja ne traja dolgo, ker konkurenti posnemajo nove značilnosti. Prične se nihanje naprej in nazaj med utrditvijo trga, ki nastane z inovacijo, in razdrobljenostjo zaradi konkurence..

25 4.2 Spoznanje trga logističnega vidika v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. spoznavajo tržišče s pomočjo segmentiranja in identificiranja kupcev – odjemalcev, dobaviteljev in konkurence. Hkrati opravljajo različne ankete med porabniki, ki so jim v pomoč pri spoznanju tržišča. V podjetju PPS d.d. se ukvarja s spoznanjem trga komercialni sektor, ki razišče tržišče in poroča o stanju na trgu. 4.2.1 Odjemalci v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Odjemalci vplivajo na podjetja tako, da se pokaže pritisk na nižje cene, hkrati pa tudi večja kakovost v samem podjetju (Tavčar, 1994, str. 38). Po Mahinu (1991, str. 238) kriteriji in merila za segmentiranja so (Tavčar, 1994, str. 33): ™ o o o. demografski po panogah, po velikosti odjemalcev in po geografskem položaju.. ™ o o o. ™ o o o. poslovni po tehničnih, po proizvodnih in po finančnih merilih.. ™ okoliščine o po želenih koristih.. nabavni po urejenosti nabavljanja, po vplivih na nabavljanje in po novosti nakupa.. ™ osebni o po vedenjskih značilnosti.. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. poteka segmentiranje kupcev oziroma odjemalcev po načinu A, B in C. Kupci pod A jim predstavljajo najboljšo trženje, odjemalci z oznako C pa ne tako dobro kot tisti z A. TABELA 2: Segmentiranje kupcev v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. A (kupec) • • • • •. MERCATOR SVS d.d. VIDA d.o.o. MAXINA d.d. PEKARNA GROSUPLJE VITAL d.o.o.. B (kupec) • • • • •. AMALIJA d.o.o. TRGOVINA BOMBETKA KZ PTUJ d.d. KEROS d.o.o. NEKRAS d.o.o.. Vir: Interni vir podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.. C (kupec) • • • • •. SEKA d.o.o. GORETEKS d.o.o. PRODAJALNA BRIGITA TERME PTUJ SUHA VEJA d.o.o..

26 V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. se osredotočijo na odjemalce na tak način, da izdelujejo in vpeljujejo dokumentirane postopke, po katerih ugotavljajo in s tem skušajo razumeti in opredeliti zahteve in pričakovanja. Doseči ga nameravajo s preseganjem odjemalčevih zahtev, s stalnim in sistematičnim merjenjem zadovoljstva odjemalcev, ter z izvajanjem korektnih ukrepov. Merjenje zadovoljstva izvajajo z anketnim listom in če se zgodi, da se odjemalec pritoži, ki se nanaša na proizvod ali storitev, skupaj z varnostjo in zanesljivostjo, si podjetje zabeleži in obravnava na mesečnih sestankih. TEMELJNE AKTIVNOSTI PROCESOV POVEZANIH Z ODJEMALCI PPS d.d.: o o o o o o. postavitev letnih ciljev, pregled in sklepanje letnih pogodb, zbiranje naročil, predaja blaga kupcu, reklamacija, izdaja računa.. 4.2.2 Dobavitelji v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Z izrazom »dobavitelj« sta zajeta dva pojma, in sicer dobavitelj v ožjem pomenu besede kot tudi prodajalci izdelkov, po katerih določena družbena enota povprašuje. Zato sta uporabljena samostojna izraza »dobavitelj v ožjem pomenu besede« oziroma »prodajalec« takrat, ko imamo opravka s posebnostmi, ki jih je potrebno poudariti in zadevajo izključno enega izmed njiju (povzeto po Gabrijan, 1986, str. 68). Podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. ima svoje dobavitelje, saj so dobavitelji tisti poslovni sistemi, ki prodajajo ali dostavljajo izdelke, ki služijo za proizvodnjo podjetja. Večji dobavitelji so: a) KLASJE CELJE d.d. je podjetje, ki je povezano z podjetjem Ptujske pekarne in slaščičarne d.d., saj je direktorica podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. tudi direktorica podjetja Klasje v Celju. Predvsem pa dobiva podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. iz podjetja Klasje moko, ki je zelo pomembna surovina za večina končnih izdelkov. b) PETROL d.d. je podjetje ki podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. dostavlja kurilno olje in tudi različna maziva. c) GEA d.d. podjetje, ki dostavlja jedilna olja primerno za vse izdelke. d) BONOPAN d.o.o. je podjetje, ki skrbi za embalažo, ki uporablja podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. za svoje pakirane izdelke. e) POMURSKE MLEKARNE d.d. podjetje, ki jim dostavlja različne vrste sira, mleko..

27 f) PAMS d.o.o. podjetje, ki dostavlja podjetju razne derivate. g) KOLINSKA d.d. je podjetje, katero dostavlja podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. več zrnato zmes, koruzno zmes, različne dodatke kot so acetin, ki preprečuje staranje kruha, loksin gre za povečanje volumna, itd.. 4.2.3 Konkurenti v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Da bi izboljšali prednost pred konkurenti, je potrebno delati na zanesljivosti, točnosti, predvsem pa upoštevati želje odjemalcev oziroma potrošnikov, kar pomeni izboljšati poslovanje, kakovost ter s tem zniževati stroške. Po Gabrijanu (1986, str. 77 – 78) se konkurenti srečujejo na nabavnem in prodajnem področju. Konkurenti na nabavnem področju so tisti, ki skušajo pridobiti v posest izdelke njenih ciljnih skupin. Konkurenti na prodajnem področju pa so tisti, ki skušajo prodati ali dostaviti katere koli izdelke njenim ciljnim skupinam na prodajnem področju. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. se srečujejo tudi z konkurenco in sicer med največji konkurent spada Pekarna Grosuplje d.d., ki se pojavlja v vseh trgovinah, kot Interspar, Tuš, Mercator, Jager, Hoffer,.... Pekarna Grosuplje ima zelo dobro izoblikovan marketing, saj zmeraj pripravlja podjetje nagradne igre na primer z sodelovanjem Intersparove trgovine, kar pa v primerjavi z podjetjem Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. ni tako, saj ga ni v Intersparu, Hoferju, Tušu, itd.. Velik problem povzročajo potujoče prodajalne tako imenovani mobi peki, ki imajo več kot petnajst dostavnih vozil na območju Ptuja. Se pravi ta vozila dostavljajo vsak dan različne vrste kruha na domove, tako da imajo ti kupci dostavo na dom. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. so se s primerom že spopadli in pritožili k inšpektorju, vendar še podjetju zmeraj ni uspelo preprečiti, tako da tukaj veliko izgubljajo. Na primer Žito Ljubljana daje veliko prednost zamrznjeni hrani z največjim potencialom na domačem trgu, tako tudi na primer Koroške pekarne, katere ponujajo zamrznjeno pekarsko pecivo na prodajnem mestu ali doma ob vsakem času brez presenečanja in vonju po sveže pečenem. Pri podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. je potrebno vložiti več v zamrznjene izdelke, saj imajo tukaj konkurenti zastavljeno zelo jasno strategijo in vizijo. Pri tem bi lahko podjetje izvažalo v sosednje države in si bolje uveljavilo svoje ime..

28 Ostali konkurenti, ki se nahajajo v Sloveniji: o o o o o o o o. KRUH PECIVO PEKARNA POSTOJNA PEKARNA JAGER MLINOPEK – MURSKA SOBOTA HLEBČEK PRAGERSKO PEKARNA STRNAD DOMAČA PEKARNA VIDEM KLASJE CELJE. o o o o o o o o. DON – DONATS PEKARNA FIŠTRAVEC PEKARNA RŽ PEKARNA SERDINŠEK MIKLAVŠKE PEKARNE PARNA PEKARNA TABOR PEKARNA MATJAŠIČ MLINOTEST AJDOVŠČINA. 4.3 Pomen in vloga uvajanje novega izdelka na trg Pomen novega izdelka Snoj (2000, str. 254) povzema cilje marketinškega managementa po Meffertu (1978, str. 119): ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ. zagotovitev rasti organizacije (prometa, dobička, itd.), razpršitev rizika in težnja k zanesljivosti, zagotovitev primerne stopnje pokritja (rentabilnosti), zaposlitev prostih kapacitet, izboljšanje konkurenčnega položaja, racionaliziranje temeljnega procesa.. Uvajanje izdelka je tista stopnja, ko se izdelek prvič pojavi na trgu. Glavni pogoji za uvajanje novega izdelka na trgu so raziskovanje in tehnično znanje ter sposobnost podjetja, da ustvari povpraševanje za novim izdelkom (Završnik, 1990, str. 13). Uvajanje izdelkov je zelo občutljivo, saj se izdelek na trg šele povzpenja. Neuspeli izdelki, ponavadi že na začetku zaključijo svojo pot. V začetku uvajanja izdelka le majhno število potrošnikov ki sprejme izdelek. Podjetje, ki vpelje novost se pravi pionir, lahko s svojim pionirstvom pridobi določene prednosti ali pa tudi slabosti, ker se mora razrešiti »t.i. tehnološko tveganje, ki je v tem, da na začetku uvajanja proizvodov na trg še ne ve zagotovo, kateri proizvodni procesi in tehnološki standardi bodo na koncu v tej novi panogi prevladovali« (Pučko, 1996, str. 208). Dobički so lahko negativni ali pa nizki, saj zaradi nizke prodaje in velikih izdatkov za distribucijo in tržno komuniciranje. Proizvajalec mora nameniti precejšen delež sredstev v informiranje porabnikov. Stroški oglaševanja so največji, saj mora podjetje povečati zavedanje potrošnikov in trgovcev o izdelku in pritegniti inovatorje..

29 Prodaja je potem nizka saj izdelek ni znan, zato tudi proizvodnja poteka le v manjših serijah. Glede na to, da je proizvodnja sorazmerno majhna, so stroški proizvodnje visoki. Rast obsega prodaje je na tej stopnji počasna. Cena izdelka je običajno visoka, saj so stroški visoki zaradi razmeroma nizke proizvodnje, tehnološki problemi v proizvodnji morda še niso popolnoma odpravljeni, potrebne so visoke marže zaradi visokih izdatkov za tržno komuniciranje (Kotler, 1996, str. 361). Konkurenca neugodno vpliva na uvajanje izdelka na trg z znižanjem cen svojih izdelkov, posnemanjem izdelkov, najpogosteje pa samo čaka na rezultate o sprejemu izdelka na trg. Problema, ki tukaj pogosto nastaneta sta dva, in sicer da nekatera velika podjetja ponavadi nimajo dovolj sredstev niti ne dovolj znanja, kako nov izdelek čim bolj uspešno uvesti, kot drugo pa sledi previsoka cena, s katero poskušajo podjetja pokriti nastale stroške. Prav zaradi tega pa naletijo na tržni odpor in izdelek sploh ne pride dlje kot do uvajalne stopnje (Potočnik, 2002, str. 194). 4.4 Instrumenti uvajanje novega izdelka na trg v marketingu Strategija marketinga je način ustvarjanja ciljev aktivnosti marketinga nekega podjetja oziroma izbrana strateška smer akcije. Za ustvarjanje novih proizvodnih programov je potrebno sistematično planiranje novih izdelkov. Koncept potrebuje ovrednotenje glede možnosti podjetja, da razvije koncept izdelka v izdelek, sposoben za uvajanje na trgu (Završnik, 1990. str. 77). Podjetje lahko pride do novega izdelka na dva načina in sicer z nakupom licence ali z lastnim razvijanjem novega izdelka. Razvoj izdelka lahko poteka v samem podjetju ali pa podjetje naroči razvoj izdelka pri raziskovalni instituciji (Potočnik, 2002, str. 178). Nov izdelek nastane po številnih stopnjah razvojnega procesa: 1. Zbiranje novih idej za nove izdelke. 2. Ocenjevanje idej. 3. Oblikovanje in testiranje koncepta. 4. Razvijanje strategije trženja. 5. Poslovna analiza. 6. Razvoj izdelka. 7. Testiranje na trgu. 8. Končna uvedba izdelka na trgu. Namen teh stopenj je, da ugotovimo, ali naj idejo o izdelku razvijamo naprej ali pa jo ovržemo (Kotler, 1996, str. 351). Na podlagi raziskav se v tem obdobju določijo lastnosti izdelka. Pri zasnovi izdelka je ta največkrat predstavljen z enostavnimi lastnostmi, brez oblike, substance in fizičnih delov. Izdelek se razvije, tehnološko dokončno opredeli, izdela se poskusna serija, opravijo potrebni popravki in določijo proizvodni postopki..

30 Strategija v fazi uvajanja Usmerjena je na pridobivanje kupcev in tržnega deleža. Cilj trženja v fazi uvajanja je vzpostavit zavedanja o izdelku pri porabniku ter izzvati poskusni nakup. Za uvajanje novega izdelka lahko vodstvo določi visoko ali nizko raven vsake od trženjskih spremenljivk, kot so cena, tržno komuniciranje, distribucija, kakovost izdelka. SLIKA 11: Strategije trženja na stopnji uvajanja Visoko Cena Nizko. Visoko Strategija hitrega pobiranje smetane. Nizko Strategija počasnega pobiranja smetane. Strategija hitrega prodiranja. Strategija počasnega prodiranja. Vir: Kotler (1996, str. 361). Če vzamemo ceno in tržno komuniciranje, so na voljo štiri kategorije: 1. strategija hitrega »pobiranja smetane« je uvajanje izdelka z visoko ceno močnim tržnim komuniciranjem. Strategija je primerna, kadar velik del potencialnega trga ni seznanjen z izdelkom, tisti, ki se izdelka zavejo ga želijo imeti in so pripravljeni plačati višjo ceno; 2. strategija počasnega »pobiranja smetane« je primerna kadar je velikost trga omejena, večji del potrošnikov je seznanjen z izdelkom, pripravljeni so plačati visoko ceno, možna konkurenca ne predstavlja nevarnosti; 3. hitrega prodora je uvajanje izdelka z nizko ceno in velikimi izdatki za tržno komuniciranje. Uporabimo jo, kadar je trg velik, izdelka se ne zaveda, večina kupcev je cenovno občutljiva, možnost konkurence je velika in proizvodni stroški na enoto padajo z obsegom proizvodnje; 4. počasnega prodora je uvajanje izdelka z nizko ceno in nizko mero tržnega komuniciranja. Strategija je uporabna za velike trge, kadar je izdelek na trgu dobro poznan, trg je cenovno občutljiv in obstaja možnost konkurence (Kotler, 1996, str. 361 – 362). Podjetje usmerja prodajo k porabnikom, ki kažejo največjo pripravljenost za nakup izdelka. Ponavadi so to skupine z najvišjimi dohodki. Zato je strategija višjih cen in pobiranje smetane najpogostejša. Ker konkurentov skoraj ni, podjetje izdeluje le osnovne različice izdelka (Potočnik, 2002, str. 194)..

31 4.5 Instrumenti in sredstva uvajanja novega izdelka na trg v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. napišejo v letnem planu približno število novih izdelkov, kjer je tudi podano finančno ovrednotenje sredstev, ki so namenjeni za razvoj in promocijo novih izdelkov. Razvoj v podjetju gre v smeri za izboljšanje tehnologije izdelave izdelkov in razvoj novih izdelkov. Zahteve v zvezi z proizvodi se v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. beležijo in so vhodna informacija za razvoj izdelkov. Aktivnosti, ki jih podjetje pri tem izvaja so: ƒ ƒ ƒ ƒ. Ugotovitev zahtev tržišča (kakovost, količina in cena). Preverjanje pogodb. Izdelava specifikacij in kalkulacij kot osnovo za izdelek. Spremljanje kakovosti izdelkov.. Za podjetje je razvoj pomemben za proizvod, ker v njem določijo ključne lastnosti kakovosti proizvoda, kot so izgled, gospodarnost in zanesljivost. V okviru razvoja ali izboljšave se v podjetju določijo pomembne lastnosti proizvoda in tehnologije, ki morajo izpolnjevati zakonske zahteve in upoštevati trajnostni razvoj, transport, odstranjevanj njegove embalaže. a) PLANIRANJE RAZVOJA Za razvoj novega proizvoda ali večjih sprememb že obstoječih nosilec razvoja izdela plan projekta. V njem so določene aktivnosti, odgovornosti in potrebni viri za izvedbo. b) VHODI ZA NAČRTOVANJE IN RAZVOJ Ideje za nove proizvode podjetje črpa iz različnih virov. To so kupci, tehnologi, konkurenca, vodstvo podjetja, itd.. Vhodne zahteve za razvoj določa in dokumentira v podjetju proizvodno tehnični sektor. Tehnolog, kateri je zadolžen za novi izdelek pregleda vhodne zahteve, ter zakonske regulative. Pred začetkom razvojnih aktivnosti, morajo biti rešene vse nasprotujoče si zahteve. c) REZULTATI RAZVOJA Rezultati razvoja so proizvodna specifikacija za sam izdelek ali proizvodna specifikacijaglede na testo iz katerega je izdelek izdelan, kalkulacija za vsak izdelek posebej in se ga označi s prodajno šifro izdelka. Rezultate dokumentirajo v obliki opredeljeni v sistemskem postopku. Pred izhodom na tržišče mora vsak nov izdelek biti izpolnjen z določenim obrazcem in seveda izpolnjene vse zahteve, ki so zunanjega izvora za kar je odgovoren vodja prodaje..

32 d) PREGLED RAZVOJA Razvojne projekte izvaja podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. po projektih, ki so predvideni s planom razvoja. Po končanem projektu, vodja projekta pripravi poročilo o rezultatih in o njih poroča na sestankih. e) OVERJANJE RAZVOJA Pri overjanju razvoja podjetje preveri pravilnost rezultatov razvoja. Izvaja ga vodja projekta na dva načina: 1. preizkušanje v realnih razmerah obratovanja, 2. pregledovanje dokumentov o pregledih razvoja pred izdajo. f) VALIDACIJA RAZVOJA Namen validacije je v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. zagotovitev, da proizvod izpolnjuje zahteve in zadovoljuje potrebe odjemalca. Validacijo izdelajo na končnem proizvodu. g) OBVLADOVANJE SPREMEMB RAZVOJA Vse razvojne spremembe proizvoda določi, dokumentira, pregleda in odobri pooblaščeno osebje pred izvedbo spremembe. Zahtevo po spremembi pregleda oseba, ki je izdala originalno specifikacijo. Na odobrene zahteve po spremembi vodja razvoja odobri izvedbo spremembo. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. komercialni sektor razišče tržišče in priporoča obliko in težo izdelka. Vodja tehničnega sektorja preuči in priskrbi surovine, vodja enote pa pripravi izdelek – poskusna peka. Tehnolog napiše recepturo, razvrsti izdelek po pravilniku, pripravi etiketo in napiše navodilo za proizvodnjo – mešalcu, oblikovalcu, pečniku in pakircu. V finančnem sektorju poskrbijo za izdelavo kalkulacije, komerciala poskrbi za šifro izdelka, EAN kodo in predlaga ceno izdelka. Ceno izdelka odobri direktorica podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d.. Direktor komerciale poskrbi za vnos v cenik in izdela še dodatek k ceniku. Zraven pa se tudi izvajajo dejavnosti degustacij, obiski pri kupcih, objave v medijih in druge dejavnosti. Za pripravo in izvedbo teh dejavnosti pa je seveda zadolžen komercialni sektor..

33 OPIS POSTOPKA RAZVOJA NOVEGA IZDELKA V PODJETJU PPS D.D. V tem predpisu opisujejo delovanje temeljnega procesa – uvedba novega izdelka ter temeljnega procesa marketing. Proces opisujejo z diagramom poteka, opredelijo vhode in izhode, ter definirajo posamezne odgovornosti. TABELA 3: Odgovornosti v podjetju ptujske pekarne in slaščičarne d.d.. • • • • • •. Aktivnosti Izbor surovin, pomožnega materiala. Izbira dobaviteljev surovin in pomožnih materialov. Koordiniranje aktivnosti projekta razvoja izdelka. Koordiniranje aktivnosti pri uvedbi izdelkov v proizvodnem procesu. Koordiniranje aktivnosti kontrole kakovosti pri uvedbi novega izdelka. Aktivnost pri reklami in prodaji.. • •. Odgovornosti Proizvodno vodstvo, tehnologi Komercialno vodstvo. •. Proizvodno vodstvo, tehnologi. •. Vodje tehnologov, tehnologi. •. Vodja za kakovost. •. Vodja prodaje, Komercialno vodstvo. Vir: Interni vir podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. SLIKA 12: Vhodno izhodna matrika podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Podatki o novem/spremenjenem izdelku -receptura Podatki analize tržišča Popis cen. UVEDBA NOVEGA IZDELKA. letni cilji specifikacija surovin specifikacija izdelka kalkulacija vzorec proizvod končni proizvod. Vir: Interni vir podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. CILJI RAZVOJA PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE D.D. uvesti zahteve zakonodaje uvesti izboljšave za ohranjanje okolja novi konkurenčni izdelek.

34. 4.5.1 Komuniciranje v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Komuniciranje lahko pripelje, da so dobički v podjetju negativni ali pa nizki. Vzrok temu je, da mora proizvajalec nameniti precejšen delež sredstev v informiranje porabnikov. Podjetje mora povečati zavedanje potrošnikov in trgovcev o izdelku in pritegniti inovatorje. Po Lorbeku so splošni cilji trženjskega komuniciranja (Gabrijan, 1986, str. 230): o informiranje, o poučevanje in vzgajanje, o prepričevanje, o sugeriranje, o vplivanje na odločitev. SLIKA 13: Model procesa komuniciranja sporočevalec. prenašalec. kodiranje. prenos. sprejemalec. sprejem. dekodiranje. reagiranje. vzvratno informiranje. Vir: Gabrijan, 1986, str.226 SLIKA 14: Tržno komuniciranje PROIZVOD. CENA. KUPEC TRŽNO KOMUNICIRANJE o oglaševanje o pospeševanje prodaje o PR. Vir: Svarog 2006a. PRODAJNE POTI.

35. Zaposleni bi se naj med seboj dobro razumeli, da bi lahko dobro sodelovali med seboj. Le tako bi zaposleni delali kot ena celota oziroma skupina, ker bi se med seboj dobro poznali in si zaupali, kar bi seveda tudi vpliva na končne rezultate v podjetju. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. imajo postopek komuniciranja na vseh področji dela. Sestavljen je iz notranjega in zunanjega komuniciranja. SLIKA 15: Notranje - zunanje komunikacije v podjetju PPS d.d. NOTRANJE OP. KOMUNIKACIJE (Komuniciranje znotraj podjetja). ZUNANJE OP. KOMUNIKACIJE (Mediji, dobavitelji, kupci, državni-lokalni in drugi organi). •. Nadrejeni daje navodila podrejenim • (npr. direktor daje navodilo vodji oddelka).. Podjetja izvajajo osebno prodajo preko trgovskih potnikov.. •. Podrejeni dajejo poročilo o • opravljenem delu svojim nadrejenim (npr. vodja oddelka daje poročilo direktorju).. Podjetje se pogovarja o sodelovanju z poslovnimi partnerju tudi preko telefona (npr. nabavni oddelek se pogaja z dobavitelji).. •. Zaposleni v podjetju pošiljajo dopise • svojim dobaviteljem.. Podjetja oglašujejo preko TV, radia, časopisov,….. Vir: Interni vir podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Način notranjega komuniciranja v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. temelji na osebnem razgovoru, preko pisem, oglasne deske, sestankov, itd.. Posebej je komuniciranje pomembno na področju higiene, varnosti in zdravja ljudi, saj vpliva na raven ozaveščenosti zaposlenih. Zaposleni lahko s svojimi opažanji, pobudami, predlogi in pripombami komunicirajo tako, da dajo svoje pripombe v ustni ali v pisni obliki. V podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. komunicirajo z odjemalci: Preko medijev Neposredni obiski referentov Pisno obveščanje o spremembah Za organiziranje komuniciranja je v podjetju odgovoren vodja komerciale in skrbi da ne prihaja do kakšnih nepravilnosti na tem področju..

36 4.5.1.1 Ekonomska propaganda - oglaševanje v podjetju PPS d.d. Ekonomska propaganda je vsaka plačana oblika neosebne predstavitve ali promocije idej, proizvodov ali storitev za znanega naročnika. Funkcija ekonomske propagande je opozoriti na nov izdelek, možnost uporabe, način funkcioniranja, prepričati o kakovosti že uveljavljenega izdelka, vzpodbuditi selektivno povpraševanje in ohranjanje zavesti o izdelku. S tem se povečuje prodaja in s tem ustvarja večji dohodek. Zato naj ekonomska propaganda ustvarja tudi nekakšen »most zaupanja«, preko katerega se prepletajo z ene strani želje in potrebe porabnikov, z druge strani pa proizvod, ki jih naj proizvajalci proizvajajo po teh željah in potrebah. Večina stroškov ekonomske propagande nastaja za propagiranje proizvodov široke porabe.. SLIKA 16: Temeljna načela ekonomske propagande. TEMELJNA NAČELA EKONOMSKE PROPAGANDE MORALNO POLITIČNA NAČELA • • • •. resničnost sporočil lojalno tekmovanje pravila ravnanja dobri poslovni običaji. Vir: Svarog 2006b. PSIHOLOŠKA NAČELA • • • • •. industrijska psihologija psihologija propagande pričakovanje porabnikov odzivi porabnikov psihološki učinki. EKONOMSKA NAČELA •. • • •. povezava med stroški in dohodkom tržni odpor prodajni učinek reakcija konkurence. USTVARJALNA NAČELA • •. ustvarjalno razmišljanje skupinsko delo.

37 Kot ekonomsko propagando uporablja podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. predvsem oglaševanje, se pravi tiskani oglasi objavljeni v časopisih in revijah, na radio, televizijski spoti, različni jumbo plakati, letaki na sami embalaži izdelka, embalaži na sploh, razne brošure, panoji, kateri so na različnih vidnih mestih, displayi na prodajnih mestih in seveda logotip podjetja.. SLIKA 17: Logotip podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. 4.5.1.2 Pospeševanje prodaje v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Po Kotlerju aktivnosti pospeševanja prodaje temeljijo na uporabi sredstev, ki so namenjena (Jurše, 1993, str. 458 – 459): • • •. Pospeševanje prodaje pri potrošnikih, kot so vzorci, kuponi, nagrade, itd.. Pospeševanje v trgovini razni nakupni popusti, popusti za ekonomsko propagando. Pospeševanje pri prodajnem osebju, kot so bonusi, nagradna tekmovanja.. Podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. pospešuje svojo prodajo izdelkov na področju degustacije njihovih izdelkov po različnih trgovskih objektih, predvsem pa izstopa trgovina Mercator, saj ima podjetje v določenih Mercatorjevih trgovinah kar nekaj mini pekarn, kjer tudi izvajajo degustacije. Degustacije opravljajo dvakrat na teden in sicer v petek ter v soboto dopoldan. Predvsem tukaj je potrebno poudarit, ko podjetje razvije nek nov kruh oziroma nov izdelek, ga predstavi na teh degustacijah. Leta 2005 so se prvič predstavili tudi na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni z vključno pekarno Grosuplje. V tem letu 2006 so ponovno sodelovali na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni in sicer samo en dan, saj sodelujejo z Gospodarsko zbornico Slovenije in se tam različne pekarne po določenih dnevih v času sejma predstavijo. Na sejmu je podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. predstavilo različne vrste kruha, ki imajo zlata priznanja (furmanski, beli markovski) in pa tudi zelo poznan krof za podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d...

38 4.5.1.3 Odnosi z javnostjo v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Odnosi z javnostjo mora zagotoviti v ciljni javnosti dolgoročno in kreditibilno naklonjenost, ki vodi podjetje do oblikovanja prepoznavnega in razlikovalnega ugleda ter identitete v okolju (Jurše, 1993, str. 460). K odnosi z javnostjo spada tudi publiciteta, ki je neplačana oblika odnosov z javnostmi. Njen osnovni namen je obveščanje javnosti, to je vsaka načrtovana oblika objavljanja novic in sporočil o podjetju in njegovem življenju ter delovanju, ki poteka preko množičnih medijev. Podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. skuša doseči enoten nastop v javnosti s pravilno uporabo ter formalno oblikovanostjo vseh komunikacijskih sredstev za zunanjo in notranjo uporabo. Kvaliteta in tehnološke inovacije niso v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. zadostno sredstvo diferenciacije, zato poskušajo doseči s celovito celostno podobo podjetja. Realna identiteta, imidž in simbolni identitetni sistem organizacije, so spremenljivke, ki zahtevajo skrbno upravljanje in stalno medsebojno uravnavanje. Podjetje Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. občasno sponzorira razne kulturne, športne in dobrodelne prireditve, kjer se predstavi s svojim pekovskim programom, ki je zanimiv za tisti del javnosti, ki je prisotna na predstavi. 4.5.1.4 Osebna prodaja v podjetju Ptujske pekarne in slaščičarne d.d. Dejavniki, ki vplivajo na vlogo osebne prodaje so: ¾ stališča odjemalcev do alternativnih načinov komuniciranja, ¾ življenjski cikel izdelka, ¾ velikost organizacije. Osebna prodaja je najprimernejša pri izdelkih potrebnih veliko sestavljenih informacij. Te informacije je potrebno po potrebah posameznika ukrojiti, predvsem tam, kjer gre za drage in sestavljene izdelke. (Vir: Student 2006a) Podjetje PPS d.d. uporablja osebno prodajo, na tak način da preko svojih prodajnikov kontaktirajo s potencialnimi odjemalci, kjer jim predstavijo svoje izdelke z vsemi njihovimi karakteristikami. Tukaj se prodajniki podjetja PPS d.d. dogovarjajo o različnih cenah in popustih, ki lahko dosežejo odjemalci. Vključuje pa še različne prodajne predstavitve, prodajna srečanja, programi vzpodbud, vzorci, razstavne in sejemske prireditve..