Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji. December, 2014. Rok Kozlevčar Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar.

ZAHVALA Za spodbudo in podporo bi se rad zahvalil Lei, Naji, Olgi in Petru.. 2.

Kazalo 1. Uvod ..................................................................................................7. 2. Namen in cilji .......................................................................................8. 3. Opredelitev pojmov ................................................................................8 3.1. Policija .........................................................................................8. 3.2. Občinsko redarstvo ...........................................................................9. 4. Policija ............................................................................................. 10 4.1. Naloge policije .............................................................................. 11. 4.2. Pooblastila policije ......................................................................... 12. 4.3. Prisilna sredstva policije ................................................................... 13. 4.4. Izobraževanje in usposabljanje policije ................................................. 14. 5. Občinsko redarstvo ............................................................................... 15 5.1. Naloge, pooblastila in prisilna sredstva občinskih redarjev .......................... 16. 5.2. Izobraževanje in usposabljanje občinskih redarjev .................................... 17. 6. Medsebojno sodelovanje policistov in občinskih redarjev .................................. 18. 7. Opis uporabljene metode, vzorca in instrumentarija ...................................... 19. 8. Analiza in interpretacija rezultatov ........................................................... 24 8.1. Analiza in interpretacija rezultatov – Policisti.......................................... 24. 8.2. Analiza in interpretacija rezultatov – Občinsko redarstvo ............................ 27. 9. Preverjanje hipotez .............................................................................. 30. 10. Razprava - Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji ...... 32. 11. Zaključek ....................................................................................... 35. 12. Uporabljeni viri ................................................................................ 36. 13. Priloge ........................................................................................... 38. 13.1. Vprašalnik - Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji. . 38. 13.2. Vprašalnik - Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji. . 40. 3.

Kazalo slik Slika 1: Spol anketiranih .............................................................................. 20 Slika 2: Starost anketiranih........................................................................... 20 Slika 3: Izobrazba anketiranih ....................................................................... 21 Slika 4: Delovna doba anketiranih ................................................................... 21 Slika 5: Spol anketirancev ............................................................................ 22 Slika 6: Starost anketirancev ......................................................................... 22 Slika 7: Izobrazba anketirancev ..................................................................... 23 Slika 8: Delovna doba anketirancev ................................................................. 23 Slika 9: Ocena človeških lastnosti ................................................................... 24 Slika 10: Zadovoljstvo na delovnem mestu ........................................................ 25 Slika 11: Zaupanje med sodelavci ................................................................... 25 Slika 12: Pomembnost poklica ....................................................................... 26 Slika 13: Ocena človeških lastnosti .................................................................. 27 Slika 14: Zadovoljstvo na delovnem mestu ........................................................ 28 Slika 15: Zaupanje sodelavci ......................................................................... 28 Slika 16: Pomembnost poklica ....................................................................... 29. 4.

Povzetek Sodelovanje med občinskimi redarji in policisti je zakonsko opredeljeno oziroma je nujno za delovanje družbe nasploh. Policisti imajo zelo obsežen seznam nalog, ki jih opravljajo in zato lahko občinsko redarstvo gledamo kot podaljšek policije na lokalni ravni. Tako občinski redarji opravljajo veliko nalog policije in ji omogočajo, da se osredotoča na najbolj zapletene naloge. V prvem delu smo se osredotočili na teorijo, ki vključuje naloge, pooblastila in prisilna sredstva tako občinskih redarjev kot policistov. Opisali smo tudi izobraževanje v obeh poklicih ter na splošno kaj za družbo ta dva poklica pomenita. V empiričnem delu naloge pa smo se osredotočili na raziskavo s pomočjo vprašalnika in analizirali odgovore iz katerih smo dobili bolj jasno oceno zaupanja med policisti in občinskimi redarji. Z raziskavo smo dognali, da je sodelovanje najbolj pogosto med občinskim redarstvom in policijsko postajo Center. Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji je odraz sodelovanja. Sodelovanje je pogosto, zaželeno in za občinske redarje nujno potrebno. Tako pridemo do zaključka, da je zaupanje pogoj za opravljanje dela občinskega redarja za policiste pa prostovoljna izbira. Ključne besede: Občinski redarji, policisti, zaupanje, sodelovanje, varnost. 5.

Summary - Evaluation of trust between the police and municipal wardens Cooperation between municipal wardens and police officers is legally defined and it is essential for the functioning of society in general. Police officers have a very comprehensive list of tasks and therefore municipal wardens can be seen as an extension of the police on local level. Thus, municipal wardens perform many tasks of the police and allow it to focus on more complex tasks. In the first part we focus on the theory, which includes the functions, powers and coercive means of both municipal wardens and police officers. We also described education in both professions and what these two professions mean for society in general. In the empirical part of the thesis, we focus on the study using a questionnaire and analysed answers from which we get a clearer assessment of trust between the police and municipal wardens. With this research we learned that municipal wardens cooperate mostly with police station Center. Rating mutual trust between the police and municipal wardens is a reflection of cooperation. Participation is often, desirable and for municipal stewards necessary. This leads to the conclusion that trust is a prerequisite for municipal wardens and voluntary choice for police officers. Keywords: Municipal wardens, police, trust, cooperation, security. 6.

1 Uvod Za zagotavljanje varnosti je pomembno sodelovanje občinskih redarstev in policije, saj policija sama ne bi zmogla zagotoviti varnosti na vseh področjih – vsaj ne v takšni meri, kot jo lahko zagotavljajo skupaj. Policija je bila ustvarjena z namenom, da v družbi zagotavlja varnost. Vloga policije se je skozi zgodovino spreminjala (Batis, 1997). Danes večina ljudi meni, da je delo policije preprečevanje in preiskovanje kriminalitete. To je zmotno prepričanje, saj policija opravlja še vrsto drugih dejavnosti: skrbi za varovanje oziroma zavarovanje javnih prireditev, vzdržujejo javni red in mir, nadzorujejo promet in so v pomoč voznikom na cesti (npr. okvara vozila), ukvarja se s pobeglimi živalmi itd. (Meško in Lobnikar, 2005). Glede na te podatke, se policija ukvarja predvsem z opravili, ki jih prav tako opravljajo občinska redarstva. Pristojnosti občinskih redarstev so se od leta 2006, ko je bil sprejet Zakon o občinskem redarstvu (Ur. L .RS, št. 139/2006), s katerim so dobili pooblastila in dovoljenje za uporabo nekaterih prisilnih sredstev, nenehno širile. Lik občinskega redarja se tako spreminja v nekakšnega mestnega policista (Grdina, 2008). Policija in mestno redarstvo se torej lahko primerja tako v smislu organiziranosti kot tudi v smislu nalog in pristojnosti. Izredno pomembno pri opravljanju obeh poklicev je zadovoljstvo, ki ga čutijo zaposleni, saj je pri tako čustveno zahtevnem oz. stresnem poklicu pomembno, da se le-ta opravlja z veliko mero spoštovanja. Pri tistih, ki visoko cenijo svoje delo in ga z zadovoljstvom opravljajo, se tudi nasplošno kaže življenjsko zadovoljstvo (Lobnikar in Čadež, 2004). V diplomski nalogi se bomo posvetili predvsem oceni zaupanja med obema poklicema. Predvidevamo, da je zaupanje med policisti in občinskimi redarji na visokem nivoju, ki je potreben za sodelovanje. Osredotočili se bomo na zaupanje v čustvenem oz. osebnem smislu in v profesionalnem oz. delovnem smislu.. 7.

2 Namen in cilji Namen in cilj diplomskega dela je oceniti medsebojno zaupanje med policisti in redarji v Ljubljani. Da bi lahko podali oceno zaupanja moramo najprej razrešiti posamezne pojme, kakšne so pristojnosti policije, kakšna pooblastila imajo redarji oz. kakšne so dolžnosti in pravice obeh pristojnih organizacij, ki v Ljubljani zagotavljata varnost in red. S pomočjo intervjuja bomo poskušali ugotoviti na katerih področjih se njihovo sodelovanje pokriva in kje prihaja do razhajanj.. 3 Opredelitev pojmov 3.1 Policija »Slovenska policija je ena izmed nosilk nacionalne varnosti in zagotavlja visoko stopnjo notranje varnosti vsem prebivalcem Republike Slovenije, tako da ščiti ustavno ureditev, demokratičen političen sistem, človekove pravice, temeljne svoboščine in druge ustavnopravne vrednote.« (Kolenc, 2002: 7) Z Zakonom o policiji, ki je začel veljati 18. julija 1998, je slovenska policija postala organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Policija je pristojna za opravljanje številnih nalog, ki izhajajo iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije in so obenem temeljno poslanstvo policije. Pri opravljanju svojih nalog policisti odkrivajo in preiskujejo prekrške in kazniva dejanja, nadzorujejo državno mejo, urejajo in nadzorujejo cestni promet ter opravljajo še vrsto drugih nalog, ki so določene z zakonom. Pomembno je tudi sodelovanje policistov s posamezniki in skupnostjo pri izvajanju preventivne dejavnosti, kot je zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega premoženja in vzdrževanje javnega reda in miru. Svoje naloge opravlja na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. Organizacijsko jo sestavljajo: generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje. Policija je pridobila samostojnost, pri čemer ministrstvo določa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve za njeno delo, skrbi za njeno finančno poslovanje in investicije ter koordinira in usklajuje policijski informacijski in telekomunikacijski sistem s sistemi drugih državnih organov. Ministrstvo tudi usmerja in nadzira izvajanje nalog policije (Policija, n.d.). 8.

»Osnovno vodilo policije je opravljanje policijske dejavnosti v skupnosti, pri čemer izhaja iz: •. poslanstva, da pomaga ljudem, skrbi za njihovo varnost in za varnost premoženja;. •. temeljnih vrednot, ki se kažejo v zakonitem in strokovnem delu, spoštovanju človekovih. pravic in svoboščin, poštenosti, nepristranskosti, nediskriminatornosti in. odgovornosti ter •. vizije, da z razvojem kadrov, organizacije in stroke ter z vzpostavljanjem partnerskega odnosa s posamezniki in skupnostmi zagotavlja varno življenje ljudi.« (Kolenc, 2002: 7). 3.2 Občinsko redarstvo »Obseg in kvaliteto javne varnosti in javnega reda in miru v občini zagotavljajo tako javno – pravni, kot zasebno – pravni subjekti, in sicer: policija, inšpekcijske službe, službe za zaščito in reševanje, mestne oziroma občinske redarske službe, gasilci in podjetja za zasebno varovanje. Poleg policije je tako mestno oziroma občinsko redarstvo tisti subjekt v občini, ki na najbolj neposreden način zagotavlja oziroma skrbi za javno varnost in javni red v občini.« (Gostič, 2007: 2) »Pooblaščene osebe občinskega redarstva vsekakor niso posebnost oziroma novost v našem prostoru. Z mestnimi stražniki smo se na Slovenskem pričeli srečevati že od nastanka Policijske direkcije v letu 1791, in to 70 let pred nastankom orožnikov in kar 150 let pred nastankom milice oziroma policije, ki jo poznamo danes.« (Jeršin, 2008: 12) V Sloveniji so občine pred uveljavitvijo sedanjega sistema lokalne samouprave imele organe oziroma neke vrste nadzornike, njihova pooblastila so bila omejena na področja, ki jih policija in inšpekcijske službe zaradi manjšega pomena niso učinkovito pokrivale, pravno podlago za delovanje so ti organi črpali v posamičnih občinskih predpisih (Dvojmoč, 2008). Zakon o občinskem redarstvu je stopil v veljavo leta 2006. Že leta 2003 je posebno ustanovljena komisija začela razpravljati in proučevati zakonske možnosti ureditve pristojnosti in nalog lokalnih skupnosti za področje zagotavljanja varnosti. Prišli so do ugotovitve, da je potrebno ustanovitev občinskih redarstev urediti s posebnim zakonom (Lavtar in Kečanović, 2007).. 9.

4 Policija »Nastanek policije kot institucije na slovenskih tleh, v obliki orožnikov, sega v čas Ilirskih provinc (leta 1809) in nastanka ustavne monarhije (leta 1849). Vidimo, da sta nastanku botrovali dve zgodovinski prelomnici francoska revolucija in razsvetljenstvo, kar nam kaže, da policija opravičuje svoje ime, saj je tesno povezana z družbenim okoljem, v katerem deluje. Nikakor ne smemo zamenjati policije kot državnega organa in občinskega redarstva kot organa lokalne skupnosti, pa naj si imata naloge še tako podobne. Pomlad narodov v letu 1848 in nadaljnji dogodki so predstavljali začetek ustanavljanja organiziranih institucij za zagotavljanje varnosti na naših tleh.« (Jeršin, 2008;2) »Slovenska policija se vse po letu 1990 organizacijsko prilagaja novim razmeram v družbi. Zaradi zakonskih omejitev so se organizacijske spremembe najprej izvedle na ravni Ministrstva za notranje zadeve in Uprav za notranje zadeve, šele 1. februarja 1996 pa je bila reorganizacija policije izpeljana, na podlagi sklepa vlade, tudi na lokalni ravni.« (Anželj, 2001; 136) »Policija že dolgo več ne obravnava le kršiteljev zakonov, ampak svojo energijo in čas usmerja v zadovoljevanje zahtev in potreb skupnosti. Policist torej ne odkriva več samo kršilcev zakonov, ampak opravlja tudi storitvene dejavnosti za posameznike v skupnosti. Policija je ena redkih javnih služb, ki je ljudem na voljo vsako uro, vsak dan in vsak teden. Potrebe skupnosti se pojavljajo tudi takrat, ko ostale službe ne delujejo in tako policija velikokrat namesto njih opravlja naloge. Policisti se tako lahko znajdejo v vlogi svetovalca, turističnega delavca, posrednika, zastopnika in/ali socialnega delavca.« (Gorenak in Gorenak, 2011: 3) »Slovenska policija je ena izmed nosilk nacionalne varnosti in zagotavlja visoko stopnjo notranje varnosti vsem prebivalcem Republike Slovenije, tako da ščiti ustavno ureditev, demokratičen političen sistem, človekove pravice, temeljne svoboščine in druge ustavnopravne vrednote.« (Kolenc, 2002: 7) »Policija je moderna in po merilih evropske skupnosti oblikovana policijska organizacija, ki učinkovito odgovorja na izzive sodobne družbe in zagotavlja visoko stopnjo varnosti. Je samostojna, pri čemer ministrstvo določa razvoj, organizacijo, kadrovanje in druge pomembne usmeritve za njeno delo, skrbi za finančno poslovanje in investicije ter. 10.

koordinira in usklajuje policijski informacijski in telekomunikacijski sistem s sistemi drugih državnih organov. Ministrstvo usmerja in nadzira izvajanje nalog policije.»(Policija, n.d.) V policiji je zelo pomembno sodelovanje z drugimi institucijami. To nas pripelje do sodelovanja med policijo, občinskimi redarstvi in zasebno varnostnimi podjetji. Sodelovanje mora biti še bolj izrazito pri zagotavljanju varnosti v urbanih središčih, saj je tam populacija veliko večja in prav tako tudi število varnostnih problemov.. 4.1 Naloge policije Policija opravlja naloge, določene z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije (2013) ter drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Policisti v skladu s 4. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (2013) opravljajo naslednje naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti: varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, nadzor državne meje, naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev, varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, naloge ob naravnih in drugih nesrečah, druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013). 5. člen navaja temelj policijskih nalog, ki pravi, da policist opravlja policijsko nalogo ali uporablja policijska pooblastila po uradni dolžnosti, odredbi policijskega vodje, nalogu sodišča, državnega tožilca ali drugega organa, ki ga za to pooblašča poseben zakon.. 11.

Odredba policistu in nalog za izvedbo policijske naloge morata temeljiti na zakonu in morata biti razumljiva in določna. Policist mora odkloniti izvedbo odredbe ali naloga, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo ravnanje. O odklonitvi policist takoj obvesti notranjo organizacijsko enoto policije, pristojno za notranjo varnost, ali drug pristojen državni organ. Policista, ki odkloni izvedbo takšne odredbe ali naloga, se ne sme na kakršen koli način kaznovati (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013).. 4.2 Pooblastila policije 33. Člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (2013) navaja pooblastila, ki jih policist lahko uporabi pri opravljanju svojih nalog. Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti: zbirati obvestila, vabiti, opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacijski postopek, iskati osebe, izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo, izvajati prepoznavo oseb po fotografijah, izdelovati fotorobote, izvajati poligrafski postopek, postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami, uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva, opravljati varnostne preglede, opravljati preglede oseb, vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore, zasegati predmete, opravljati protiteroristične preglede, začasno omejevati gibanje oseb, privesti osebe, prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju, prepovedati udeležbo na športnih prireditvah, prekiniti potovanje, pridržati osebe, uporabljati prisilna sredstva, 12.

varnostno preverjati osebe, izvajati akreditacijski postopek, izvajati policijska pooblastila na vodah, zbirati in obdelovati podatke in izvajati druga policijska pooblastila, določena v zakonih (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013).. 4.3 Prisilna sredstva policije Policisti smejo uporabiti prisilna sredstva za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti, če z opozorilom, ukazom ali izvedbo drugih pooblastil ne morejo uspešno opraviti policijske naloge. Po 73. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (2013) so prisilna sredstva, ki jih lahko policist uporabi: sredstva za vklepanje in vezanje, plinski razpršilec, fizična sila, palica, plinska in druga sredstva za pasivizacijo, vodni curek, konjenico, posebna motorna vozila, službeni pes, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, strelno orožje (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013). »Pri uporabi policijskih pooblastil je stalni notranji in zunanji nadzor nad delom policistov. Nadzor ocenjuje ali policisti spoštujejo načela in svoja pooblastila uporabljajo zakonito in strokovno ter v skladu s sprejetimi družbeno-etičnimi normami. Posledice za policista, ki jih prekorači, so različne, od kazenske, disciplinske do odškodninske odgovornosti, zasebne tožbe in odvzem pravice izvajanja policijskih pooblastil. Policist pa je zaradi nepoznavanja izvajanja policijskih pooblastil lahko tudi poškodovan ali se znajde celo v smrtni nevarnosti.« (Kolenc, 2002: 153-154). 13.

4.4 Izobraževanje in usposabljanje policije Generalna. policijska. uprava. načrtuje. in. izvaja. izobraževanje,. izpopolnjevanje,. usposabljanje in raziskovalno dejavnost v policiji. Sodeluje z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami. Za izvajanje izobraževanja se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, poklicno in strokovno izobraževanje, višje strokovno izobraževanje ter visoko šolstvo, če ni s tem zakonom določeno drugače (Zakon o organiziranosti in delu v policiji, 2013). Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov poteka po programih, določenih iz strani generalnega direktorja policije. Za uslužbence policije izpopolnjevanje in usposabljanje izvajajo enote policije. Lahko pa ga izvajajo tudi Ministrstvo za notranje zadeve, druga ministrstva in zunanje institucije, če potrebnih znanj in veščin, ki so potrebna za izvajanje izpopolnjevanja in usposabljanja, ni mogoče zagotoviti znotraj policije. Pravice in obveznosti policije in udeležencev izpopolnjevanja in usposabljanja se določijo z aktom o napotitvi udeležencev na usposabljanja in izpopolnjevanja.. 14.

5 Občinsko redarstvo »Občinski program varnosti je strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kakovostnega življenja prebivalcev občine. Bistvo dokumenta je načrtno zagotavljanje kakovosti prostora v občini, kar pomeni predvsem zadovoljstvo občanov z okoljem. Kakovosten javni prostor pomeni tudi zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda: občinske ceste, ulice, parki in drugi odprti prostori so čisti, urejeni in predvsem varni. Občinski program varnosti mora določiti splošne cilje in ukrepe za doseganje teh ciljev. Je zasnovan razvojno in ima naravo priporočil in smernic, ki bodo smerokaz občini pri uresničevanju letnih programov dela občinskih redarjev oziroma občinske redarske službe in razpolaganju s finančnimi sredstvi, ki jih občina namenja za to področje. Občinski program varnosti pomeni pomemben izhodiščni dokument za področje delovanja občinskega redarstva. V njem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnosti v občini, cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev, konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego želenih ciljev ter finančne posledice. Program naj bi ne poudarjal le sodelovanja občinskega redarstva s policijo pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda in miru, pač pa tudi sodelovanje z drugimi občinskimi, državnimi in nevladnimi akterji v občini kot so zdravstveni dom, Svet za varnost občanov, center za socialno delo, nevladne organizacije s področja preprečevanja zasvojenosti in drugi.« (Lavtar, Kečanović, 2007: 38) »Zakon o občinskem redarstvu prvič celovito ureja pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Zakon določa tudi pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva, pooblastila občinskega redarstva, uniformo, označbe in opremo ter vsebino in način vodenja evidenc.« (Zakon o občinskem redarstvu, 2006) Z objavo novega zakona o občinskem redarstvu, se je podoba o občinskih redarjih spremenila, saj jim je zakon določil vrsto, ljudem nepozanih, pooblastil. V večjih občinah so imeli občani do tedaj mnenje, da občinska redarstva delujejo predvsem na območju mirujočega prometa, se pravi, da kaznujejo lastnike vozil, ki svoja vozila parkirajo napačno oziroma ne skladno z zakonom in tiste, ki ne plačujejo parkirnine. Taka predstava o občinskem redarstvu je napačna, saj so bile naloge redarjev že v preteklosti bolj razgibane in razdeljene na več področij in ne le na področje mirujočega prometa (Senčar, 2008).. 15.

»Zakon je bil sprejet leta 2006, vendar pa se je ta zakon začel pripravljati že leta 2003. V skladu z novim Zakonom o varstvu javnega reda in miru, ki ga je parlament sprejel leta 2006 so bile naloge in pooblastila občinskih redarjev razširjene tudi na področje zagotavljanja javnega reda in miru ali bolj natančno, redarji so imeli pooblastila, da lahko sankcionirajo v primerih nespodobnega vedenja na javnem kraju, beračenja na javnem kraju, uporabe nevarnih predmetov, poškodovanja uradnega napisa, pisanja po objektih, vandalizma, divjega kampiranja, uporabe živali za zastraševanje drugih oseb, nedostojnega vedenje do uradne osebe in zasege predmetov. Da so lahko občinski redarji pričeli opravljati naloge varovanja javnega reda in miru, so morale občine sprejeti občinski varnostni. program,. prav. tako. pa. so. morali. občinski. redarji. opraviti. ustrezna. usposabljanja.« (Lavtar, Kečanović, 2007: 11—13). 5.1 Naloge, pooblastila in prisilna sredstva občinskih redarjev Občinski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila: opozorilo; ustna odredba; ugotavljanje istovetnosti; varnostni pregled osebe; zaseg predmetov; zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja; uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca (v nadaljnjem besedilu: prisilna sredstva)(Zakon o občinskem redarstvu, 2006). V okviru in v skladu s predpisi in z občinskim programom varnosti iz 6. člena Zakona o občinskem redarstvu skrbi občinsko redarstvo za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno: nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih površinah, varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter vzdrževati javni red in mir (Zakon o občinskem redarstvu, 2006).. 16.

Občinski redar sme uporabiti sledeča prisilna sredstva: fizično silo, sredstva za vklepanje in vezanje, plinski razpršilec (Zakon o občinskem redarstvu, 2006). Občinski redar lahko uporabi fizično silo in plinski razpršilec samo v primeru, če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega protipravnega napada (Zakon o občinskem redarstvu, 2006). Pooblastila redarjev so zelo podobna pooblastilom policistov, vendar je med njimi razlika predvsem v številu in obsegu.. 5.2 Izobraževanje in usposabljanje občinskih redarjev V 21. členu Zakona o občinskem redarstvu je predpisan način izobraževanja, ki ga morajo opraviti občinski redarji. Usposobljenost pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva za opravljanje njihovih nalog se zagotavlja s strokovnim usposabljanjem, obdobnim usposabljanjem ter končnim preizkusom znanja. Program in čas strokovnega usposabljanja ter način opravljanja preizkusa znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva predpiše minister za notranje zadeve. Takšen zakonski predpis je nujen za uspešno delovanje občinskih redarstev (Zakon o občinskem redarstvu, 2006). »Občinski redar mora biti usposobljen za uporabo pooblastil, določenih z zakonom, ter za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi, ki jih uporablja pri delu. S tem je hkrati zagotovljen enoten standard znanj občinskih redarjev v vseh občinah na celotnem ozemlju države. Za organizacijo strokovnega usposabljanja in preizkusov znanja je pristojno ministrstvo za javno upravo, za strokovno usposabljanje za uporabo pooblastil občinskega redarja ter za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi pa ministrstvo za notranje zadeve.« (Lavtar in Kečanović, 2007: 85—86) Redarji s pooblastili in pristojnostmi, ki jim jih narekuje zakon, svoje delo lahko opravljajo nemoteno, zato potreb po dodajanju pooblastil ni oziroma bi le-ta lahko imela nasprotni učinek na terenu. Ravno pomankanje določenih pooblastil v redarskih službah omogoča sodelovanje občinskih redarjev s policisti (Sodja, 2008).. 17.

6 Medsebojno sodelovanje policistov in občinskih redarjev »Zakon ne dopušča le mišljenja, da je sodelovanje občinskih redarjev in policije koristno in potrebno, ampak tudi zakonsko ukazuje, da je potrebno sodelovanje med policijo in občinskimi redarstvi. Tako že danes prihaja do mesečnih srečanj med redarji in policisti na katerih si izmenjajo svoje načrte za prihodnje izvajanje nalog in usklajujejo sodelovanje. Zelo težko je oceniti, kako pogosto bo v prihodnosti prihajalo do sodelovanja med policisti in občinskimi redarji ob izvajanju neposrednih nalog na terenu. Take situacije niso izključene in v teh primerih zakon ne razvršča partnerjev hierarhično. Izjema so le naloge, ki jih občinski redarji opravljajo v skladu z zakonom in ne občinskim odlokom. Takrat pa morajo redarji ravnati po navodilih policista.« (Lavtar in Kečanović, 2007: 41) Zakon o občinskem redarstvu v 9. členu (v nadaljevanju ZORed) opredeljuje sodelovanje med občinskimi redarji in policisti. Nadaljevanje 9. člena ZOReda občinskim redarjem narekuje, da kadar opravljajo naloge, ki jih določa zakon, skupaj s policisti, so dolžni ravnati po navodilih policistov. Jeršin (2008) v članku napoveduje, da bosta oba organa zelo pogosto v stalnih medsebojnih stikih in da so že takrat imela nekatera redarstva mesečna srečanja s policijo. Do danes lahko vidimo, da se medsebojno sodelovanje razvija v pravo smer, saj mestno redarstvo Ljubljana in policijske postaje, ki pokrivajo območje Ljubljane, sodelujejo vsakodnevno. »Laična primerjava na področju pristojnosti in pooblastili med policistom in občinskim redarjem nas lahko zelo hitro zapelje v napačno posploševanje. Policisti so delavci državnega organa Policije, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Svoje pristojnosti in naloge črpajo iz zakonov in podzakonskih predpisov. Policija je povsod po Sloveniji dolžna nuditi enako varnostno storitev. Policisti izvajajo svoja primarna pooblastila, ki jim jih določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013). Občinski redarji pa so uradniki zaposleni v občinah ali v medobčinskih organih, ki prav tako pristojnosti in naloge črpajo iz zakonov in podzakonskih predpisov. Poleg tega pa jim pristojnosti in naloge določajo še občinski predpisi.« (Jeršin, 2008: 11) Čeprav ZORed jasno definira sodelovanje med redarji in policisti, ne smemo pozabiti, da sta tako policist kot redar samostojni uradni pooblaščeni osebi, zato za svoje delo odgovarja vsak sam. Njuno sodelovanje se prekine takoj, ko začne občinski redar ali policist postopek s fizično ali pravno osebo. Občinski redar je uradnik, ki je usposobljen in dolžan voditi postopek strokovno, kar pomeni, da je za svoje odločitve med postopkom 18.

odgovoren sam in policist na njegove odločitve ne sme vplivati. Sodelovanje pa se ponovno vzpostavi, če redar v postopku naleti na prekrške ali kazniva dejanja, katera niso v pristojnosti njegovih pooblastil. Takrat postopek odstopi policistu. Policist pa mora prevzeti postopek tudi, kadar ugotovi, da bo redar s svojimi odločitvami ali ravnanji povzročil kaznivo dejanje oziroma, ko zaradi opustitve naloge lahko nastanejo škodljive posledice za življenje, zdravje ljudi, za naravno oziroma življensko okolje ali premoženje (Jeršin, 2008). Sodelovanje med policisti in redarji je nujno potrebno in zakonsko urejeno. Da pa sodelovanje med njimi lahko nemoteno poteka, mora to sodelovanje temeljiti na medsebojnem zaupanju, spoštovanju in pripravljenosti za timsko delo.. 7 Opis uporabljene metode, vzorca in instrumentarija a) Uporabljen instrumentarij Pri diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo s študijo različne domače in tuje literature. V empiričnem delu diplomske naloge je bila izvedena raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašanja so bila zaprtega tipa. Zgradba vprašalnika: Anketni vprašalnik vsebuje 8 vprašanj. 4 vprašanja se nanašajo na splošna področja: spol, izobrazba, starost in delovna doba anketiranca. Ostala vprašanja so vprašanja stopenjske lestvice. Prvo vprašanje je sestavljeno iz 12ih človeških značilnosti posameznika pri čemer so občinski redarji odgovarjali v kakšni meri te značilnosti veljajo za policiste ter obratno, policisti so odgovarjali v kakšni meri te značilnosti veljajo za občinske redarje. V nadaljevanju vprašalnik vsebuje še tri vprašanja, ki se nanašajo na posameznikovo delovno okolje in odnose z sodelavci. Stopenjska lestvica zajema številke od 1-5, pri tem številka 1 pomeni, da se anketirani s trditvijo sploh ne strinjajo oziroma jim trditev ni pomembna, številka 5 pa pomeni, da se s trditvijo popolnoma strinjajo oziroma je trditev pomembna za njihovo učinkovitost na delovnem mestu. Za lažjo interpretacijo in analizo rezultatov sta bila uporabljena dva identična vprašalnika, eden za policiste drugi za občinske redarje.. 19.

b) Vzorec– policisti. Slika 1: Spol anketiranih. Pri raziskavi je sodelovalo 15 zaposlenih ljudi v policiji, od tega 11 moških (73%) in 4 ženske (27%).. Slika 2: Starost anketiranih. Največ vprašanih spada v starostno skupino 31-35 let in v skupino 26-30 let, sledita skupini 36-40 let in 41-45 let.. 20.

Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? (n = 15). Slika 3: Izobrazba anketiranih. 80% vprašanih ima zaključeno srednjo šolo, 7% višjo šolo, 7% univerzitetno ali bolonjsko drugo stopnjo in 7% znanstveni magisterij ali doktorat.. Delovna doba: (n = 15). Slika 4: Delovna doba anketiranih. Največ, 27% vprašanih, ima delovne dobe 7-9 let oziroma 19-21 let, sledi skupina 13-15 let z 20% in skupina 10-12 let z 13%, ter skupini 4-6 let ter 25-27 let z 7%.. 21.

c) Vzorec – občinski redarji. Slika 5: Spol anketirancev. Pri raziskavi je sodelovalo 15 zaposlenih ljudi v občinskem redarstvu, od tega 13 moških (87%) in 2 ženski (13%).. Slika 6: Starost anketirancev. Največ vprašanih spada v starostno skupino 25-30 let in v skupino 37-42 let, sledi skupina 43-48 let. Najmanj vprašanih spada v starostno skupino 49-54, sledita ji skupini 19-24 let in 55-61 let.. 22.

Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? (n = 15). Slika 7: Izobrazba anketirancev. 53% vprašanih ima zaključeno srednjo šolo, 7% višjo šolo, 20% visoko šolo, 13% univerzitetno ali bolonjsko drugo stopnjo in 7% znanstveni magisterij ali doktorat.. Delovna doba: (n = 15. Slika 8: Delovna doba anketirancev. Največ, 27% vprašanih, ima delovne dobe 29-35 let in 1-4 let, sledijo skupine 20-22 let, 23-25 let in 26-28 let z 13% ter skupina 5-7 let z 7%.. 23.

8 Analiza in interpretacija rezultatov V nadaljevanju so predstavljeni rezultati ankete in njihova analiza. V prvem sklopu je predstavljena analiza vprašanj na katere so odgovarjali policisti in njihovo mnenje o občinskih redarjih. V drugem sklopu pa je predstavljena analiza vprašanj na katere so odgovarjali občinski redarji in njihovo mnenje o policistih.. 8.1 Analiza in interpretacija rezultatov – Policisti Ocena policistov o človeških lastnostih občinskih redarjev.. Slika 9: Ocena človeških lastnosti. Graf prikazuje človeške lastnosti in kako so te lastnosti občinskih redarjev ocenili policisti. Izstopa poštenost (3.8) sledi ji tudi delavnost (3.5). Na srednji ravni so komunikativnost (3.3), dostopnost (3.1), strokovnost (3.1), razumevanje (3.1), profesionalnost (3.0), inteligentnost (3.0), pripravljenost za pomoč (3.0) ter olikanost (2.9). Nižjo raven pa dosegajo prilagodljivost (2-5) ter koristoljubnost (2.5), kar je seveda bolj pozitivno, saj gre pri koristoljubnosti za obratno vrednost in sicer je nekoristoljubje boljše od koristoljubja.. 24.

Zadovoljstvo policistov pri njihovem delu.. Slika 10: Zadovoljstvo na delovnem mestu. Veliko vprašanih (33%) je ocenila zadovoljstvo z delom s številom 3 ter številom 5, torej srednja in najvišja vrednost, ki nakazuje na delno zadovoljstvo in izrazito zadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo. 27% vprašanih je zadovoljnih, 7% pa nezadovoljnih z delom, ki ga opravljajo. Izrazito nezadovoljnih ni. Povzamemo lahko da je 60% vprašanih zadovoljnih oziroma zelo zadovoljnih z delom, 33% izraža srednje zadovoljstvo ter 7% nezadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo.. Prikaz medsebojnega zaupanja policistov na delovnem mestu.. Slika 11: Zaupanje med sodelavci. Graf prikazuje zaupanje med sodelavci. 27% vprašanih je neodločenih glede zaupanja oziroma so svoje zaupanje ocenili s srednjo vrednostjo 3. 40% vprašanih je ocenilo svoje zaupanje z oceno 4 in 33% z oceno 5. Nezaupanja ni izrazil nihče.. 25.

Prikaz pomembnosti poklica med policijo in občinskim redarstvom.. Slika 12: Pomembnost poklica. Z vprašanjem pomembnosti poklica policista in občinskega redarja se je kar 73% vprašanih policistov popolnoma strinjalo, da je delo policista bolj pomembno kot delo občinskega redarja, 20% pa se s trditvijo strinja. Zgolj 7% jih je bilo neodločenih oziroma so mnenja, da sta oba poklica enakovredna.. 26.

8.2 Analiza in interpretacija rezultatov – Občinsko redarstvo Ocena občinskih redarjev o človeških lastnostih policistov.. Slika 13: Ocena človeških lastnosti. Graf prikazuje človeške lastnosti in kako so te lastnosti policistov ocenili občinski redarji. Profesionalnost (4.1), pripravljenost pomagati (4.1) in poštenost (4.0) so na zelo visoki ravni saj imajo vse te lastnosti visoko povprečno oceno in sicer med 4.0 in 4.1. Sledijo jim olikanost (3.8), strokovnost (3.7) in razum (3.6), ki imajo povprečno oceno med 3.8 in 3.6. Srednje so ocenjene prilagodljivost (3.5), inteligentnost (3.5) ter komunikativnost (3.4), ki imajo povprečno oceno med 3.5 in 3.4. Najslabše so ocenjene so dostopnost (3.1), koristoljubnost (3.1) in delavnost (3.0) saj imajo povprečno oceno med 3.0 in 3.1.. 27.

Zadovoljstvo občinskih redarjev pri njihovem delu.. Slika 14: Zadovoljstvo na delovnem mestu. Veliko vprašanih (40%) je ocenila zadovoljstvo z delom s številom 3, torej srednja vrednost, ki nakazuje na delno zadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo. 13% vprašanih je zelo zadovoljnih, 20% pa nezadovoljnih z delom, ki ga opravljajo. 27% vprašanih je svoje delo ocenilo s številom 4 kar pomeni, da so zadovoljni z delom, ki ga opravljajo. Povzamemo lahko da je 40% vprašanih zadovoljnih oziroma zelo zadovoljnih z delom, 40% izraža srednje zadovoljstvo ter 20 % nezadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo.. Prikaz medsebojnega zaupanja občinskih redarjev na delovnem mestu.. Slika 15: Zaupanje sodelavci. Graf prikazuje zaupanje med sodelavci. 40% vprašanih je neodločenih glede zaupanja oziroma so svoje zaupanje ocenili z srednjo vrednostjo 3. 33% vprašanih je ocenilo svoje zaupanje s številom 4 in 7% s številom 5. Nezaupanje je izrazilo 7% vprašanih, izrazito nezaupanje pa 13% vprašanih.. 28.

Prikaz pomembnosti poklica med občinskim redarstvom in policijo.. Slika 16: Pomembnost poklica. Vprašanje pomembnosti poklica policista in občinskega redarja je kar 73% vprašanih občinskih redarjev odgovorilo, da je delo policista bolj pomembno kot delo občinskega redarja. Zgolj 7% se z vprašanjem ni strinjalo, 20% pa jih je bilo neodločenih oziroma so mnenja, da sta oba poklica enakovredna.. 29.

9 Preverjanje hipotez V diplomski nalogi smo preverjali naslednje hipoteze: Stopnja zadovoljstva policistov in občinskih redarjev na delovnem mestu sta primerljivi. Stopnja zaupanja na delovnem mestu v policiji in občinskem redarstvu je na visoki ravni. Policisti ocenjujejo občinske redarje slabše, kot ocenjujejo občinski redarji policiste.. Hipoteza 1: Stopnja zadovoljstva policistov in občinskih redarjev na delovnem mestu sta primerljivi. Zadovoljstvo na delovnem mestu se meri na več načinov in ima več kriterijev. Nekateri uslužbenci so zadovoljni s svojim delom zaradi sodelavcev, nekateri zaradi dela samega, nekateri zaradi položaja, ki ga zasedajo. Pomembno pri tem je, da je zadovoljstvo na delovnem mestu zelo pomemben faktor, saj se s stopnjo zadovoljstva izraža tudi naša kreativnost oziroma produktivnost na delovnem mestu. Z analizo smo dognali, da je stopnja zadovoljstva na delovnem mestu pri policistih zelo visoka. Kar 60% anketirancev je zadovoljnih s svojim delovnim mestom. Podatek je za tako specifično delovno mesto zelo spodbuden. Pri občinskih redarjih pa je stopnja nekoliko nižja in sicer je le 40% anketirancev zadovoljnih oziroma zelo zadovoljnih s svojim delovnim mestom. Razlika je kar velika, še bolj pa lahko podkrepimo to razliko z nezadovoljstvom pri obeh poklicih, kjer spet pridemo do razhajanj in sicer je nezadovoljstvo pri redarjih bistveno višje (20%) kot pri policistih (7%). Torej te hipotezo ne sprejmemo saj so razhajanja prevelika med obema poklicema. Hipoteza 2: Stopnja zaupanja na delovnem mestu v policiji in občinskem redarstvu je na visoki ravni. Zaupanje na delovnem mestu ni nujno primarna skrb povprečnega zaposlenega v Sloveniji. Seveda se poklici med seboj razlikujejo in s tem tudi stopnja zaupanja med zaposlenimi. Poklici kot so policisti ali občinski redarji pa temeljijo na določenih vrednotah med katerimi zelo visoko cilja zaupanje. Zaupanje je zelo pomembna lastnost oziroma faktor poklicev na področju varovanja oziroma varnosti, saj so zaposleni marsikdaj v situaciji, ko je njihovo življenje odvisno od sodelavca. Torej, če si zaposleni v policiji, vojski, 30.

občinskem redarstvu ali pa kateremkoli drugem podobnem poklicu zaupajo, so posledično tudi bolj varni in sigurni v sistem v katerem delujejo. Stopnja zaupanja med policisti je zelo visoka. Verjetno je ta poklic eden redkih, ki ima tako zelo visoko stopnjo zaupanja med sodelavci. Pri občinskem redarstvu analiza kaže malce manjše zaupanje med zaposlenimi, saj jih le slaba polovica (40%) zaupa svojim sodelavcem v primerjavi s policisti, kjer je ta stopnja izredno visoka (73%). Glede na rezultate hipoteze ne moremo v celoti potrditi, saj je stopnja zaupanja med zaposlenimi v občinskem redarstvu na nizki ravni. Ravno napsrotno pa je med zaposlenimi v policiji, kjer je stopnja zaupanja med sodelavci na visoki ravni, vendar pa ne moremo z gotovostjo vedeti, ali so te vrednosti zares tako visoke, saj nimamo analize rezultatov drugih poklicev. Hipoteza 3: Policisti ocenjujejo občinske redarje slabše, kot ocenjujejo občinski redarji policiste. Ocenjevanje je zelo nehvaležno delo. Pri ocenjevanju veliko vlogo igrajo osebnostne lastnosti posameznika. Pomemben dejavnik pa je tudi zadovoljstvo pri delu, ki ga posameznik opravlja. Če je posameznik zadovoljen s svojim delovnim mestom in delom, potem so tudi sodelovanja in naloge, ki jih mora opraviti, veliko lažja oziroma sprejemljiva. Policisti in občinski redarji morajo sodelovati na profesionalni ravni. Torej bi morala biti oba poklica dokaj enakovredna glede na naloge, pooblastila in celo izobraževanja, ki jih imajo. Vendar smo po analizah in pogovorih dobili rezultat, ki je dokaj očiten. Policisti dejansko ocenjujejo svoje delo in poklic bolje od poklica občinskega redarja. So tudi bolj povezani med seboj, si bolj zaupajo. Tudi občinski redarji gledajo na policiste kot boljše in bolj spoštovane. Občinsko redarstvo še ni zaživelo v naši družbi do stopnje, ko bi jih ljudje spoštovali in čutili potrebo po njihovem udejstvovanju v družbi. Torej hipotezo sprejmemo. Policisti so nasplošno bolj cenjeni kot občinski redarji, kar pa je najbolj fascinantno pa je to, da tudi redarji mislijo enako. Dejstvo je, da policisti in družba ocenjujejo občinske redarje slabše kot policiste.. 31.

10 Razprava - Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji Policisti in občinski redarji sodelujejo. To smo dognali s pogovori oziroma osebnimi intervjuji. Sodelovanje je zelo pogosto, skoraj vsakodnevno. Če se za trenutek osredotočimo samo na sodelovanje lahko povemo, da ne sodelujejo vse policijske postaje z občinskimi redarji enakomerno oziroma v enakem obsegu. Tu pridemo do razlik, ki so dokaj velike. Policijska postaja Center sodeluje v največjem obsegu in so tudi odnosi med policisti in občinskimi redarji najboljši oziroma najbolj razviti. S tem ne pravimo, da z drugimi postajami ne sodelujejo, vendar je to sodelovanje občasno in mogoče tudi manj zaželeno iz obeh strani. Zakaj prihaja do teh razhajanj ni težko ugotoviti. Večino dela občinski redarji opravljajo v strogem centru mesta Ljubljane, tudi izven seveda, vendar so naloge, ki jih opravljajo, največkrat osredotočene ravno na središče Ljubljane. Tako ni težko ugotoviti katera policijska postaja deluje na tem področju. Sodelovanje je dnevno in učinkovito. S tem se širi zavest ljudi o občinskih redarjih, ki še niso dobili veljave v družbi oziroma jih ljudje gledajo kot manjvredne v primerjavi s policisti. Začetki redarstva so nekako pripomogli k odnosu, ki ga imajo do njih ljudje, saj občinski redarji niso imeli toliko pooblastil in nalog kot jih imajo danes. So bolj enakovredni policistom kot so bili kdajkoli. Izrazit negativen odnos do občinskih redarjev v družbi se lahko spremeni samo, če jih bomo ljudje sprejeli za dobronamerne in potrebne. Ocenjevanje osebnostnih oziroma človeških lastnosti pri občinskih redarjih in policistih je dalo jasno sliko kakšno je mnenje enih in drugih. Omenimo, da so policisti ocenjevali občinske redarje in občinski redarji policiste. Izpostavimo lahko povprečno oceno človeških lastnosti, ki je seveda višja, ko so ocenjevalci občinski redarji kot obratno, ko ocenjujejo policisti. Policisti so izpostavili le poštenost pri občinskih redarjih z nekoliko višjo oceno, ki pa ni dosegla najvišje ocene policistov. Občinski redarji pa so našteli kar štiri lastnosti policistov, ki so presegle najvišjo oceno pri občinskih redarjih. Ali imajo občinski redarji mnenje, da je njihovo izobraževanje slabše in je njihova usposobljenost in zagnanost na nižji ravni od policistov nismo izvedeli, lahko pa razberemo iz analize, da znaki analize kažejo ravno na to. Torej mnenja so različna, ocene so subjektivne. Če bi se osredotočili samo na občinsko redarstvo v odnosu na policijsko postajo Center, bi bili verjetno rezultati dokaj izenačeni, vendar to ne bi pokazalo dejanskega stanja.. 32.

Zadovoljstvo pri delu je pri policistih na zelo visoki ravni, saj je kar 60% anketirancev odgovorilo, da so zadovoljni oziroma zelo zadovoljni s svojim delom. Pri občinskih redarjih je analiza pokazala, da je zadovoljstvo manjše, saj je 40% anketirancev odgovorilo, da so zadovoljni oziroma zelo zadovoljni. Mislimo, da je to povezano tudi z položajem poklica v družbi, saj je vidno, da se ljudje, ki imajo bolj spoštovane poklice bolje počutijo pri opravljanju svojega poklica kot ljudje, ki imajo slabše rangiran poklic. To se odraža tudi pri občinskih redarjih in policistih. Pri policistih bi izpostavili tudi medsebojno povezanost med sodelavci, ki je prav tako izredno visoka saj se nenazadnje človek, ki ne opravlja tega poklica, težko poistoveti s policisti, zatorej je toliko bolj pomembno, da so medsebojni odnosi med policisti zelo dobri. To seveda velja tudi pri občinskih redarjih, vendar tudi tu je raven nižja. Zaupanje kot ena glavnih človeških lastnosti oziroma osebnostnih dobrin je na delovnem mestu lahko čisto odveč ali pa najbolj pomemben faktor. Seveda je razlika v delu, ki ga opravljamo. Neko pisarniško delo, kjer vnašamo določene statistične podatke, je verjetno manj pogojeno z zaupanjem med zaposlenimi oziroma je neodvisno do delovnega rezultata. Pri občinskih redarjih in policistih pa je zaupanje zelo pomembno. Opravljanje takega poklica ima tudi slabe strani kot so kazniva dejanja zoper uradne osebe. V teh trenutkih je zelo pomembno zaupanje med sodelavci, saj samo tako lahko pridemo do želenega konca, da zaupamo svojim sodelavcem in situacijo razrešimo učinkovito in hitro, brez posledic. Pri zaupanju so policisti v prednosti pred občinskimi redarji, saj jih kar 73% zaupa svojemu sodelavcu, za razliko od občinskih redarjev, kjer je ta številka nižja in sicer 40%. Občinski redarji imajo več spoštovanja do policistov in tudi sami mislijo, da je poklic, ki ga opravljajo manjvreden od obeh. Analiza odgovorov nam pokaže, da se s tem strinjajo tako policisti kot občinski redarji. Razlog za to lahko poiščemo v nalogah in pooblastilih policije in občinskih redarjev, saj je pri tem razhajanje dokaj veliko. Torej pomembnost je odvisna od moči oziroma položaja moči v družbi. Glede na to, kako ljudje gledajo na policiste oziroma na občinske redarje, je dokaj smiselno in logično, da se jim zdi delo policista bolj pomembno. Po vsej verjetnosti na nekem nivoju tudi je, že zaradi večjih pooblastil in nalog, ki jih opravljajo. Vendar občinskih redarjev ni zanemariti, saj opravljajo pomembno delo v skupnosti. Če se vrnemo k pomembnosti poklica, se torej policisti in občinski redarji v večini strinjajo, da je policijsko delo bolj pomembno, kar pa ni nujno dobro razmišljanje. Nobenega tako specifičnega dela oziroma položaja ni dobro zanemariti ali podcenjevati.. 33.

Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji ni tako očitna kot bi si mislili. Skozi analize vprašalnika ter pogovore s policisti in občinskimi redarji dobimo malo bolj jasno sliko dejanskega stanja. Torej policisti in redarji sodelujejo, to jim narekuje tudi zakon, saj redarji nimajo določenih pooblastil, ki jih policisti imajo in zato so pri določenih postopkih potrebni tako občinski redarji kot policisti. Ko se poglobimo v sistem delovanja občinskih redarjev ugotovimo, da so pri nekaterih situacijah odvisni od policije, da lahko izpeljejo postopek do konca. To so situacije kadar ne poteka vse gladko in se oseba upira ukazom oziroma ignorira navodila občinskega redarja. V takih primerih občinski redar na pomoč pokliče policiste, ki poskrbijo za to, da bo lahko občinski redar izpeljal postopek do konca. Obratna situacija ne obstaja, saj imajo policisti več pooblastil in ne rabijo pomoči občinskih redarjev. S tem vedenjem pridemo do zanimivega zaključka. Občinski redarji so odvisni tudi od policistov, zaupajo, da jim bodo v najtežjih situacijah pomagali oziroma priskočili na pomoč in to v najkrajšem možnem času. Zaupanje je v tem primeru ključnega pomena za občinske redarje, vendar ali jim preostane kaj drugega kot zaupati policistom? Ne. Policisti pa v svojih postopkih niso odvisni od občinskih redarjev. Ali to pomeni da jim ne zaupajo? Ne. To samo pomeni da je zaupanje pri občinskih redarjih pogoj za opravljanje dela in ne izbira, pri policistih pa je zaupanje neodvisno do njihovega dela, torej dober odnos, ki je vreden zaupanja.. 34.

11 Zaključek Da bi bilo sodelovanje med policisti in občinskimi redarji boljše, bi bilo predvsem potrebno skupno šolanje oziroma izobraževanje. Ne pravimo, da je šolanje enih in drugih slabo, vendar je med seboj neodvisno, kar pa ne moremo reči za delo, ki ga oboji opravljajo. Mogoče bi situacijo rešila tudi dodatna pooblastila za občinske redarje. Tako sigurno ne bi bili toliko odvisni od policistov pri svojem delu. Vendar se moramo vprašati ali je bistvenega pomena, da imajo občinski redarji več pooblastil in ali je to sploh potrebno. Dejstvo je, da s povečanjem pooblastil dobijo občinski redarji tudi večjo odgovornost, ki pa je tudi sami po vsej verjetnosti nočejo. In posledično dobimo dve dokaj podobni organizaciji z dokaj podobnimi pooblastili in zelo različno veljavo v družbi. Občinski redarji in policisti sodelujejo dnevno. Največ sodelovanja je med občinskimi redarji ter policijsko postajo Center. Glede na lokacijo enih in drugih je to tudi logično in pričakovano. Opazimo lahko, da je sodelovanja manj z drugimi policijskimi postajami v Ljubljani. Tukaj je potrebno izpostaviti, da so tudi odnosi med občinskimi redarji in policisti drugih postaj na zelo nizki ravni oziroma je medsebojno spoštovanje nizko. Potrebe po boljšem odnosu oziroma sodelovanju z drugimi policijskimi postajami so velike in zato, bi morali vodilni ljudje v občinskem redarstvu ter policiji narediti korak naprej in to sodelovanje spodbujati in ga na nek način zahtevati. Ali bi bili rezultati na terenu boljši ali ne je težko oceniti, vendar bi sigurno lahko pripomoglo k bolj učinkovitemu medsebojnemu delu. Glede na soodvisnost poklicev je tak korak zaželjen in potreben. Zaupanje med policisti in občinskimi redarji je zaenkrat zadovoljivo, vendar bi se lahko s še večjim medsebojnim sodelovanjem povečalo. Več pozornosti bi morali posvečati ozaveščanju ljudi in družbe o tem, da sta obe službi zelo pomembni, se med seboj dopolnjujeta in sta ne nazadnje družbeno potrebni. To lahko dosežemo s povezovanjem policije in občinskega redarstva z ljudmi. Naloge mestnega redarstva in vedno večja pooblastila redarjev stremijo k temu, da bodo redarstva postala mestna policija in s tem razbremenila policijo določenih obveznosti, ki jih ima že tako ali tako preveč. Ljudje imajo napačno predstavo o tem, da redarji samo kaznujejo, policisti pa delajo družbo varno. Tudi redarji skrbijo za red in varnost, kar jim narekujejo pristojnosti iz različnih zakonov. Ko bomo dosegli spoštovanje obeh poklicev na enaki ravni, bo tudi družba bolj varna, povezana in bolj prijetna za življenje in posledično bo tudi opravljanje obeh poklicev lažje in bolj prijetno.. 35.

12 Uporabljeni viri Anželj, D. (2001). Management v policiji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Batis, R. (1997). Policija na lokalni ravni. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve. Dvojmoč, M. (2007). Umestitev občinskih redarstev v nacionalno-varnostno strukturo Republike Slovenije. Varstvoslovje, 9(3/4), 251—258. Gorenak, V. in Gorenak, I. (2011). Pripravljenost županov in svetnikov za sodelovanje s policisti – primer Slovenije. Slovenski dnevi varstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Pridobljeno na http://www.fvv.unimb.si/dv2011/zbornik/varnost_v_lokalni_skupnosti/Gorenak_Go renak.pdf Gostič, Š. (2007). Občinski program varnosti kot strateški dokument za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti. Dnevi varstvoslovja, (cd). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Grdina, I. (2008). Predlog izboljšanja odnosov med občinskim redarstvom in občani (Diplomsko delo). Koper: Visoka poslovna šola Doba. Jeršin, R. (2008). Naloge pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva včeraj, danes in jutri. Dnevi varstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Pridobljeno s spletnega naslova: http://www.fvv.unimb.si/dv2008/zbornik/index.html Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve. Lavtar, R. (2008). Odprta vprašanja delovanja občinskih redarstev. 3. dnevi prekrškovnega prava (str. 117-132). Ljubljana: GV založba. Lavtar, R. in Kečanovič, B. (2007). Zakon o občinskem redarstvu s komentarjem. Ljubljana: GV založba. Lobnikar, B. in Čadež, U. (2004). Zadovoljstvo z vodenjem in delom na policijski postaji. Varstvoslovje 6(2), 119—126. 36.

Lobnikar, B. in Pagon, M. (2001). V skupnost usmerjeno policijsko delo: primerjava med mnenji policistov in prebivalcev. Varstvoslovje, 3(3), 182—189. Meško, G. in Lobnikar, B. (2005). Policijsko delo v skupnosti: razumevanje uvoženih idej in njihova kontekstualizacija in implementacija. Ljubljana: Fakulteta za policijskovarnostne vede, 891—09. Meško, G. in Vrhovnik, M. (2006). Občinski varnostni menedžer - nov izziv za varstvoslovje in varstvoslovce. Dnevi varstvoslovja, (str. 225-233). Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede. Policija.. (n.d.).. Naloge. in. cilji.. Pridobljeno. iz. spletnega. naslova:. http://www.policija.si/index.php/o-policiji/naloge-in-cilji Policija.. (n.d.).. Organiziranost.. Pridobljeno. iz. spletnega. naslova:. http://www.policija.si/index.php/o-policiji/organiziranost Senčar, A. (2008). Policija in obcinsko redarstvo – partnerja pri zagotavljanju javnega reda v skupnosti. 3. dnevi prekrškovnega prava, Ljubljana: GV založba. 103—112. Sodja, B. (2008). Javni red - pristojnost občinskega redarja nekoč in danes. 3. Dnevi prekrškovnega prava. Ljubljana: GV založba. Sodja, B. (2010). Partnerstvo med občinskim redarstvom in policijo. Ptuj: III. Posvet, Delovanje skupnih občinskih uprav v Sloveniji (str. 138_146). Maribor, Skupnost občin Slovenije. Pridobljeno na http://www.zdruzenjeobcin.si/e_files/datoteke/18/ZBORNIK.pdf Zakon o občinskem redarstvu. (2006). Uradni list RS, (139/06). Zakon o nalogah in pooblastilih policije. (2013). Uradni list RS, (15/13). Zakon o organiziranosti in delu v policiji. (2013). Uradni list RS, (15/13). 37.

13 Priloge 13.1 Vprašalnik - Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji. Pozdravljeni! Sem študent Fakultete za varnostne vede v Ljubljani in pod mentorstvom dr. Branka Lobnikarja pripravljam diplomsko delo z naslovom Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji. Za uspešno izvedbo empiričnega dela diplomske naloge bi potreboval vašo pomoč, zato vas prosim za izpolnitev vprašalnika. Vaše sodelovanje je prostovoljno in anonimno, podatki pa bodo predstavljeni v zbirni obliki in tako ne bo mogoče ugotoviti posameznih odgovorov. Prosim, če si vzamete nekaj minut in pričnete z izpolnjevanjem ankete. Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujem. V tabeli so opisane nekatere človeške značilnosti. Prosim vas, da označite vaše mnenje o tem, kakšni so posamezniki, ki delajo v policiji. Svoj odgovor označite tako, da v vsaki vrsti obkrožite samo eno številko. Bližje, kot je številka besedi, bolj izražena je lastnost, ki jo pripisujete policistom. Tako številka 3 v sredini pomeni neodločeno mnenje. neprofesionalni. 1. 2. 3. 4. 5. profesionalni. nepošteni. 1. 2. 3. 4. 5. pošteni. nekomunikativni. 1. 2. 3. 4. 5. komunikativni. nedostopni. 1. 2. 3. 4. 5. dostopni. nestrokovni. 1. 2. 3. 4. 5. strokovni. nekoristoljubni. 1. 2. 3. 4. 5. koristoljubni. leni. 1. 2. 3. 4. 5. delovni. neolikani. 1. 2. 3. 4. 5. olikani. nerazumevajoči. 1. 2. 3. 4. 5. razumevajoči. neprilagodljivi. 1. 2. 3. 4. 5. prilagodljivi. neinteligentni. 1. 2. 3. 4. 5. inteligentni. nepripravljeni za pomoč. 1. 2. 3. 4. 5. pripravljeni pomagati. 38.

Vprašanja v nadaljevanju so vsebinsko vezana na vaše delo. Prosimo, da vprašanja ocenjujete tako, da kliknete primerno številko. Pri tem številka 1 pomeni najnižjo oceno oziroma da se s trditvijo sploh ne strinjate, številka 5 pa najvišjo oceno oziroma, da se s trditvijo popolnoma strinjate. Kolikšno je vaše zadovoljstvo z delom, ki ga opravljate? Nezadovoljen. 1. 2. 3. 4. 5. Zelo zadovoljen. 2. 3. 4. 5. Popolnoma se strinjam. Zaupam svojim sodelavcem. Sploh se ne strinjam. 1. Delo policista bolj pomembno kot delo občinskega redarja? Sploh se ne strinjam. 1. 2. 3. 4. 5. Popolnoma se strinjam. Za potrebe analize potrebujemo še nekaj vaših demografskih podatkov. a) Spol:. Ženski. Moški. b) Starost: _________ c) Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? osnovna šola srednja šola višja šola visoko strokovna, univerzitetna magisterij doktorat znanost d) Delovna doba: __________. 39.

13.2 Vprašalnik - Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji. Pozdravljeni! Sem študent Fakultete za varnostne vede v Ljubljani in pod mentorstvom dr. Branka Lobnikarja pripravljam diplomsko delo z naslovom Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji. Za uspešno izvedbo empiričnega dela diplomske naloge bi potreboval vašo pomoč, zato vas prosim za izpolnitev vprašalnika. Vaše sodelovanje je prostovoljno in anonimno, podatki pa bodo predstavljeni v zbirni obliki in tako ne bo mogoče ugotoviti posameznih odgovorov. Prosim, če si vzamete nekaj minut in pričnete z izpolnjevanjem ankete. Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujem. V tabeli so opisane nekatere človeške značilnosti. Prosim vas, da označite vaše mnenje o tem, kakšni so posamezniki, ki delajo v občinskem redarstvu. Svoj odgovor označite tako, da v vsaki vrsti obkrožite samo eno številko. Bližje, kot je številka besedi, bolj izražena je lastnost, ki jo pripisujete občinskim redarjem. Tako številka 3 v sredini pomeni neodločeno mnenje. neprofesionalni. 1. 2. 3. 4. 5. profesionalni. nepošteni. 1. 2. 3. 4. 5. pošteni. nekomunikativni. 1. 2. 3. 4. 5. komunikativni. nedostopni. 1. 2. 3. 4. 5. dostopni. nestrokovni. 1. 2. 3. 4. 5. strokovni. nekoristoljubni. 1. 2. 3. 4. 5. koristoljubni. leni. 1. 2. 3. 4. 5. delovni. neolikani. 1. 2. 3. 4. 5. olikani. nerazumevajoči. 1. 2. 3. 4. 5. razumevajoči. neprilagodljivi. 1. 2. 3. 4. 5. prilagodljivi. neinteligentni. 1. 2. 3. 4. 5. inteligentni. nepripravljeni za pomoč. 1. 2. 3. 4. 5. pripravljeni pomagati. 40.

Vprašanja v nadaljevanju so vsebinsko vezana na vaše delo. Prosimo, da vprašanja ocenjujete tako, da kliknete primerno številko. Pri tem številka 1 pomeni najnižjo oceno oziroma da se s trditvijo sploh ne strinjate, številka 5 pa najvišjo oceno oziroma, da se s trditvijo popolnoma strinjate. Kolikšno je vaše zadovoljstvo z delom, ki ga opravljate? Nezadovoljen. 1. 2. 3. 4. 5. Zelo zadovoljen. 2. 3. 4. 5. Popolnoma se strinjam. Zaupam svojim sodelavcem. Sploh se ne strinjam. 1. Delo policista bolj pomembno kot delo občinskega redarja? Sploh se ne strinjam. 1. 2. 3. 4. 5. Popolnoma se strinjam. Za potrebe analize potrebujemo še nekaj vaših demografskih podatkov. e) Spol:. Ženski. Moški. f) Starost: _________ g) Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? osnovna šola srednja šola višja šola visoko strokovna, univerzitetna magisterij doktorat znanost h) Delovna doba: __________. 41.