Kompetence varnostnika telesnega stražarja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Kompetence varnostnika telesnega stražarja Competencies of bodyguard. Maj, 2014. Erdis Suljić Mentor: redni profesor, dr. Iztok Podbregar.

ZAHVALA Iskreno. se. zahvaljujem. svojemu. mentorju. rednemu. profesorju,. dr.. Iztoku. Podbregarju, ki mi je pomagal pri izbiri naslova diplomske naloge in za nasvete, ki so se vezali na to diplomsko nalogo. Prav tako bi se rad zahvalil svoji ženi, najinim otrokom, ostali družini in prijateljem za podporo v celotnem času študija in pisanju te diplomske naloge..

KAZALO 1. UVOD ................................................................................. 2. 2. ZASEBNO VAROVANJE ............................................................. 3. 2.1. 3. OBLIKE IN LICENCE ZA OPRAVLJANJE ZASEBNEGA VAROVANJA .......................... 3. VAROVANJE OSEB .................................................................. 4. 3.1. DEFINICIJA OSEBNEGA VAROVANJA ............................................................. 4. 3.2. ZLATO PRAVILO VAROVANJA OSEB ............................................................. 4. 3.3. OSNOVNA PRAVILA VAROVANJA ................................................................. 5. 3.4. NEVARNOSTI, KI LAHKO DOLETIJO VAROVANO OSEBO IN VARNOSTNIKA TELESNEGA. STRAŽARJA ..................................................................................................... 5 3.5. ZNANJE IN VEDENJE VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA ............................. 6. 3.6. SKUPINA VARNOSTNIKOV TELESNIH STRAŽARJEV ........................................... 6. 3.6.1. Sekcija za spremstvo ........................................................................... 6. 3.6.2. Sekcija za vozilo ................................................................................ 7. 3.6.3. Sekcija za varovanje oziroma zaščito ....................................................... 9. 3.7. ANALIZA NEVARNOSTI IN MANAGEMENT TVEGANOSTI ...................................... 9. 3.7.1. Faze terorističnega napada ................................................................. 10. 3.7.2. Ocena ogroženosti ............................................................................ 10. 3.8. PREPOZNAVANJE ZASLEDOVANJA .............................................................. 10. 3.8.1. 4. Slabosti za teroriste .......................................................................... 11. VARNOSTNIK TELESNI STRAŽAR ............................................... 11. 4.1. NALOGE VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA ............................................ 12. 4.2. OPREMA VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA ............................................ 12. 4.3. DESET ZAPOVEDI VARNOSTNIKOV TELESNIH STRAŽARJEV ................................ 13. 4.4. ELEKTRONSKE NAPRAVE ZA NADZOR .......................................................... 13. 4.5. KOMUNIKACIJA ..................................................................................... 13. 4.6. IMPROVIZIRANE EKSPLOZIVNE NAPRAVE ...................................................... 14. 4.6.1. Nizki eksplozivi................................................................................ 14. 4.6.2. Visoki eksplozivi .............................................................................. 14. 4.6.3. Iskanje eksplozivne naprave ................................................................ 14. 4.7. POMEMBNE LASTNOSTI VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA ......................... 15. 4.7.1. 5. Opravila oziroma veščine, ki so najpomembnejše za delo telesnih stražarjev .... 15. KAZENSKOPRAVNI INSTITUTI, KI JIH VARNOSTNIK TELENI STRAŽAR. MORA POZNATI ......................................................................... 15 5.1. SILOBRAN ............................................................................................ 15. 5.1.1. Putativni silobran ............................................................................. 16. 5.1.2. Prekoračen silobran .......................................................................... 16. 5.2. SKRAJNA SILA ....................................................................................... 16.

5.2.1 5.3. Prekoračena skrajna sila .................................................................... 17. ZMOTA ................................................................................................ 17. 5.3.1. Dejanska zmota ............................................................................... 17. 5.3.2. Pravna zmota .................................................................................. 17. 5.3.3. Vrste zmot ..................................................................................... 17. 5.4. SILA IN GROŽNJA ................................................................................... 18. 5.4.1. Sila .............................................................................................. 18. 5.4.2. Grožnja ......................................................................................... 18. 6. NAČELA VARNOSTNIKA TELENEGA STRAŽARJA ............................. 18. 7. POOBLASTILA VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA .................... 20. 7.1. POOBLASTILA PO SPREMEMBI ZAKONA ....................................................... 20. 7.2. PRIMERJAVA UKREPOV VARNOSTNIKOV PO ZAKONIU O ZASEBNEM VAROVANJU IZ. LETA 2003 43. člen IN LETA 2011 45. Člen ........................................................... 21. 8. ZAKON O ZASEBNEM VAROVANJU ............................................. 22. 9. ZBORNICA RS ZA ZASEBNO VAROVANJE ...................................... 23. 10 VARNOSTNI NAČRT ............................................................... 25 10.1. UVOD V VARNOSTNEM NAČRTU ................................................................. 25. 10.2. OCENA OGROŽENOSTI ............................................................................. 25. 10.3. PODATKI VAROVANE OSEBE ..................................................................... 26. 10.3.1. Zdravstvene informacije .................................................................... 26. 10.3.2. Družinski podatki ............................................................................. 26. 10.3.3. Delo ............................................................................................. 27. 10.4. SKUPINA VAROVANJA ............................................................................. 27. 10.5. TEHNIČNA SREDSTVA IN OPREMA ............................................................... 27. 10.5.1. Sredstva za komunikacijo ................................................................... 27. 10.5.2. Osebna zaščitna sredstva ................................................................... 27. 10.5.3. Oborožitev telesnih stražarjev ............................................................. 28. 10.5.4. Sekcija za vozila .............................................................................. 28. 10.6. DAN 1 ................................................................................................. 28. 10.7. PLAN POTI ........................................................................................... 28. 10.7.1 10.8. PRIMER NAPISANEGA PLANA POTI ZA ZGORAJ IZMIŠLJENO POT ...................... 29. OPREMA ZA VOZILA ................................................................................ 30. 10.8.1. Osnovna pripadajoča oprema v vozilu .................................................... 30. 10.8.2. Dodatna oprema v vozilu .................................................................... 30. 10.9 10.10. PREGLED VOZILA ................................................................................... 30 POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE ......................................................... 31. 10.10.1. Telefonske številke varnostnikov telesnih stražarjev ............................... 31. 10.10.2. Klicni znaki varnostnikov telesnih stražarjev ......................................... 31. 11 RAZISKAVA ......................................................................... 32.

11.1. PREDSTAVITEV RAZISKAVE IN POSTOPEK ..................................................... 32. 11.2. CILJ ................................................................................................... 32. 11.3. PRIMERI .............................................................................................. 32. 11.3.1. PRIMER 1 ....................................................................................... 32. 11.3.2. PRIMER 2 ....................................................................................... 33. 11.3.3. PRIMER 3 ....................................................................................... 33. 11.4. POPULACIJA ......................................................................................... 33. 11.5. REZULTATI........................................................................................... 34. 11.6. RAZPRAVA ........................................................................................... 45. 12 ZAKLJUČEK ........................................................................ 47 12.1. VERIFIKACIJA PRIMEROV ......................................................................... 47. 13 UPORABLJENI VIRI ............................................................... 49 14 PRILOGE ............................................................................ 50. KAZALO TABEL Tabela1: Primerjava ukrepov varnostnikov po zakonih o zasebnem varovanju iz let 2003 in 2011 ..................................................................................... 21 Tabela 2: Plan poti za izmišljeno pot ........................................................ 29 Tabela 3: Odgovori na vprašanje kompetenc varnostnika telesnega stražarja ......... 34 Tabela 4: Odgovori na vprašanje nalog varnostnika telesnega stražarja................ 34 Tabela 5: Odgovori na vprašanje uslug varnostnika telesnega stražarja ................ 35 Tabela 6: Odgovori na vprašanje o ogroženosti na slovenskih ulicah .................... 36 Tabela 7: Odgovori na vprašanje o uporabi različnih sredstev za obrambo ............ 37 Tabela 8: Odgovori na vprašanje o uporabi različnih sredstev izven delovnega časa . 38 Tabela 9: Odgovori na vprašanje o pooblastilih ............................................ 39 Tabela 10: Odgovori na vprašanje o načinu nošenja orožja .............................. 40 Tabela 11: Odgovori na vprašanje o najetju varnostnika telesnega stražarja ......... 41 Tabela 12: Odgovori na vprašanje o poznavanju paramedicine .......................... 42 Tabela 13: Odgovori na vprašanje o opazovanju teroristov in kriminalcev ............. 43 Tabela 14: Odgovori na vprašanje o težavnosti oziroma nepredvidljivosti varovanja varnostnika telesnega stražarja ............................................................... 44. KAZALO SLIK Slika 1: slika prikazuje izmišljeno pot od točke A do točke B ............................ 29.

POVZETEK Namen diplomske naloge je predstaviti področje zasebnega varovanja in sicer kompetence varnostnika telesnega stražarja, njegov način dela, načela in naloge. Diplomsko delo obravnava zasebno varovanje ter oblike varovanja in licence za opravljanje zasebnega varovanja. Prav tako naloga obravnava varovanje oseb, varnostnika telesnega stražarja, njegove naloge, opremo in lastnosti. Organizacija osebnega varovanja varovane osebe izvajajo varnostniki telesni stražarji, ki so zaposleni v družbi za zasebno varovanje. Koliko je potrebno varnostnikov telesnih stražarjev je odvisno od ocene stopnje ogroženosti na osnovi katere smo izdelali varnostni načrt. V zadnjem sklopu diplomske dela smo predstavili intervju s katerim smo pri vprašanih osebah (nevtralna oseba, varnostnik telesni stražar, varovana oseba poslovnež) preverili splošno poznavanje varnostnika telesnega stražarja, njegove kompetence, vzrok najema varnostnika telesnega stražarja in zakaj se varnostnik telesni stražar obnaša tako kot se v času varovanja varovane osebe. Postavljena vprašanja so se nanašala na kompetence, naloge, usluge, ogroženost, uporabo različnih sredstev, pooblastila, načinu nošenja orožja, varnost na slovenskih ulicah, poznavanje parmedicine in težavnost varovanja.. Ključne besede: kompetence, varnost, zasebno varovanje, varnostnik telesni stražar, varovana oseba, varovanje oseb, ocena ogroženosti, varnostni načrt, plan poti, skupina varnostnikov telesnih stražarjev, prepoznavanje zasledovanja, nevarnost, ogroženost, usluge varnostnika telesnega stražarja, naloge varnostnika telesnega stražarja, tehnična sredstva in oprema, oprema varnostnika telesnega stražarja, orožje, nošenje orožja, oprema za vozila, pregled vozila, elektronske naprave, komunikacija, improvizirane eksplozivne naprave, pomembne lastnosti varnostnika telesnega stražarja, pooblastila varnostnika telesnega stražarja, licenca varnostnika telesnega stražarja, zakon o zasebnem varovanju, kazenski zakonik, silobran, skrajna sila, zmota, sila in grožnja, načela varnostnika telesnega stražarja, Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje, poznavanje paramedicine..

SUMMARY - Competencies of bodyguard The purpose of the thesis is to present the scope of private security, namely competences of bodyguard, his way of working principles and functions. The thesis deals with private security and form of protection and license to provide private security. It also deals with the task of protecting people, bodyguard its tasks, equipment and properties. Organization of personal protection protected persons carried out by bodyguards who are employed in the private security companies. How much security is needed bodyguards depends on the level of threat assessments based on which we developed a security plan. In the last part of the thesis we present the interview in which we interviewed persons (neutral person, a bodyguard, protected person namely businessman) to check the general knowledge of a security bodyguard, his competence, the cause of hiring a bodyguard and why the bodyguard behaves like at the time the protection of the protected person. Issues raised were related to competencies, tasks, services, endangerment, using a variety of resources, powers, mode of carry weapons, safety Slovenian streets, knowledge of paramedical and the difficulty of protecting. Keywords: competence, security, bodyguard, protected person, the protection of persons, threat assessment, security plan, plan routes, a group of bodyguards, identify hot pursuit, danger, risk, service bodyguard, bodyguard duties, technical resources and equipment, equipment of bodyguard, weapons, carrying weapons, equipment, vehicles, vehicle inspection, electronic, communication, improvised explosive devices, important characteristics of bodyguard, bodyguard powers bodyguard, bodyguard license, the law on private security, criminal code, selfdefense, extreme force, error, force or threats, the principle of bodyguard, Chamber of the Republic of Slovenia for private security services, paramedical knowledge..

1 UVOD V diplomski nalogi bomo govorili o kompetencah varnostnika telesnega stražarja. Radi bi opisali in čim bolje prikazali njegovo delo, naloge, vedenje in kompetence. Problem, ki ga vidimo je, ali se ljudje sploh zavedajo, da varnostnik telesni stražar v Sloveniji obstaja in da ga lahko najamejo za svojo zaščito. Kakor vemo, da policija ne more ukrepati prej preden se kaj zgodi, varnostnik telesni stražar pa lahko in sicer deluje preventivno. S svojo preventivo doseže, da napadalec ne izpolni svoje grožnje ali morebitni napad na varovano osebo. Namen naloge je naše zanimanje ali je najem varnostnika telesnega stražarja potreba ali zgolj zunanji videz in medijska pozornost, kaj o njemu vedo drugi in ali je pri nas to delo znano oziroma cenjeno. Radi bi dosegli razumevanje vedenja in postopkov varnostnika telesnega stražarja. Glavni cilj, ki bi ga z nalogo radi dosegli, je spoznanje, da varnostnik telesni stražar obstaja tudi v Sloveniji in drugod po svetu v obliki službe varovanja in ne zgolj kot lik v filmu. Da bi prišli do želenega cilja in pravilne izpolnitve našega namena, bomo zastavili vprašalnik kot intervju in ga dali izpolniti trem osebam. Prva oseba bo oseba, ki ne ve čisto nič o varovanju in varnostniku telesnemu stražarju. Druga oseba bo oseba varnostnik telesni stražar in tretja oseba bo oseba, ki je estradni umetnik, poslovnež ali življenjsko ogrožena oseba. Menimo, da bomo pri tej raziskavi prišli do želenega cilja.. 2.

2 ZASEBNO VAROVANJE Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, ki zajema določen objekt, prostor ali osebo. Varovanje se izvaja, da ne bi prišlo do nezakonitih dejanj, poškodb ljudi ali uničenja premoženja. To vrstno izvajanje se preprečuje z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja. Zasebno varovanje lahko opravlja, ga ponuja ali o njem svetuje gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje za opravljanje zasebnega varovanja v skladu z ZZasV-11. Omenjeni zakon prav tako določa pristojne organe na tem področju. Pravni osebi se licenca podeli s certifikatom o licenci, fizični osebi se licenca podeli s službeno izkaznico. Imetniki licenc in službenih izkaznic morajo ves čas opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje, ki so določeni za pridobitev licence. (Zakon o zasebnem varovanju, 2011). 2.1. OBLIKE. IN. LICENCE. ZA. OPRAVLJANJE. ZASEBNEGA. VAROVANJA Licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se razlikujejo glede na oblike zasebnega varovanja (4. člen ZZasV-1), zato zasebno varovanje delimo na: 1. varovanje ljudi in premoženja 2. varovanje oseb 3. prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk 4. varovanje javnih zbiranj 5. varovanje prireditev v gostinskih lokalih 6. upravljanje z varnostno-nadzornim centrom 7. načrtovanje sistemov tehničnega varovanja 8. izvajanje sistemov tehničnega varovanja Za izvajanje zasebnega varovanja je nujno potrebno opraviti zgoraj naštete licence. Katero licenco bomo opravili je odvisno od naloge katero želimo izvajati.. 1. Zakon o zasebnem varovanju. 3.

3 VAROVANJE OSEB Varovanje oseb je ena izmed zahtevnejših nalog, ki se v varovanju izvaja, razdeljena je na več sklopov: 1. Priprava varnostnega načrta 2. Priprava SAP2 skupine za spremstvo na javnih krajih 3. Priprava RST3 skupine za varovanje na posestvu 4. Priprava skupine za vozila za varen prevoz varovane osebe Vsi sklopi so med seboj povezani, čeprav na prvi pogled zgleda, da so ločeni en od drugega. Vsaka skupina za sebe deluje in opravlja svoje naloge vendar v povezavi z ostalimi skupinami.. 3.1 DEFINICIJA OSEBNEGA VAROVANJA Vzpostavitev in vzdrževanje varnega okolja, kjer lahko varovana oseba normalno živi in dela. VTS4 s svojim delom zmanjša stopnjo ogroženosti in pri tem poizkuša čim manj motiti VO5 pri vsakdanjih opravilih. Potovanje z VO se deli na dom, delo in prosti čas, kar pomeni, da so to več ali manj tri glavne povezave po katerih se giblje VO, ki se hoče brezskrbno gibati in potovati od doma do službe, po službi uporabiti svoj prosti čas in prav tako varen prihod domov. VO se želi tudi v svojem domu počutiti varno, zato VTS varuje osebo tudi po noči tako, da varuje zunanjost objekta in tako prepreči morebiten napad napadalcev.. 3.2 ZLATO PRAVILO VAROVANJA OSEB Naloga. osebnega. varovanja. je. neposredno. varovanje. življenja. in. osebne. nedotakljivosti varovane osebe. Varovanje življenja je naloga, katera ima prednost pred vsemi ostalimi nalogami katero izvaja VTS. Da bi bil VTS ustrežljiv mora upoštevati vsa protokolarna pravila. 2. Security Advance Party je skupina, ki pripravi varovanje. Resident Security Team je skupina, ki varuje na posestvu. 4 Varnostnik telesni stražar 5 Varovana oseba 3. 4.

kot so posebne navade in razvade varovanih oseb in jih varovati pred zadregami. Pri tem VTS ne sme nikoli pozabiti na svoje temeljno poslanstvo kot je zagotoviti varnost VO. Največja zadrega in kršitev protokolarnih pravil, navad in razvad je izgubljeno življenje VO. Zato je potrebno, da VTS deluje proaktivno. To je sistematičen obsežen proces priprave, načrtovanja in organizacije namena odvrniti nevarnosti od VO.. 3.3 OSNOVNA PRAVILA VAROVANJA Osnovna pravila varovanja so: 1. Izogibanje pred nevarnostjo. Kadar jo vidimo in prepoznamo, takrat gledamo kot kriminalec in terorist. 2. Beg pred nevarnostjo. 3. Soočanje z nevarnostjo. (zadnja možnost) Varnostnik telesni stražar ima zgoraj omenjena pravila vedno v glavi. V času varovanja se poizkuša vedno držati prvega pravila. Če slučajno pride do napada na varovano osebo se nevarnosti poizkuša izogniti tako da skupaj z varovano osebo zbeži čim dlje iz mesta napada. V primeru, ko pa ni možnosti za izogibanje ali beg, se mora varnostnik telesni stražar spopasti z napadalci, da bi zaščitil varovano osebo. Ta vrsta možnosti se vedno izbere kot zadnja.. 3.4 NEVARNOSTI, KI LAHKO DOLETIJO VAROVANO OSEBO. IN. VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA Nevarnosti, ki lahko doletijo VO in VTS so eksplozivna sredstva, prisluškovalna sredstva, naravne katastrofe, samopoškodbe, padci, zastrupitve, bolezni, rop, ugrabitev, metanje hrane (torta), udarci z rokami, udarci z nogami, sečila, rezila, palice, strelno orožje, ostrostrelci.. 5.

3.5 ZNANJE IN VEDENJE VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA VTS mora vedeti, kdo je varovanec in kdo je stranka oziroma VO. Kot primer lahko navedemo, da je varovanec japonski ambasador, VO pa MOFAT Japonska. VO ima vedno prav s katero se VTS ne krega in prav tako ne razpravlja. Po končanem varovanju se skupina varnostnikov telesnih stražarjev pogovori med seboj o napakah. Pri pridobivanju informacij, ki jih celotna skupina mora pridobiti čim več. Če informacij ni mogoče pridobiti, se varovanja ne izvaja pod nobenim pogojem. Prvi kontakt z VO je zelo pomemben. Preden VTS prevzame delo varovane osebe, je potrebno najprej preveriti vse možne podatke, njegov življenjepis in njegovo preteklost. Na osnovi teh podatkov določamo stopnjo ogroženosti in prav tako število VTS.. 3.6 SKUPINA VARNOSTNIKOV TELESNIH STRAŽARJEV Celotna skupina je v večini primerov sestavljena iz treh sekcij in sicer: 1. SEKCIJA ZA SPREMSTVO, ki spremlja varovano osebo. 2. SEKCIJA ZA VOZILA, ki je odgovorna za vozilo. 3. SEKCIJA ZA VAROVANJE OZIROMA ZAŠČITO, ki izvaja varovanje osebe med prihodom in po prihodu. Sekcije so med seboj povezane na način komunikacije. Ko poteka varovanje varovane osebe se z varovano osebo ukvarjajo vse tri sekcije.. 3.6.1 Sekcija za spremstvo Sekcija za spremstvo izvaja varnostno spremstvo. Postavitev ali tako imenovana farmacija VTS okoli VO zmanjšuje nevarnost ki jo ogroža. Poznamo zaprto bližje varnostno spremstvo, odprto bližje varnostno spremstvo in varovano spremstvo imenovano senca. Varnostno spremstvo se spreminja glede na okolje, nevarnost in želje varovane osebe. Kakorkoli se spreminja je potrebno vedno obdržati varnostne mere. Prioritete varnostnega spremstva so opazovanje in interveniranje. Preverjati je potrebno vse okoli sebe oziroma 360°okoli sebe. Torej moramo preverjati okna, nadhode in balkone.. 6.

Obleka VTS mora biti enaka kot jo ima VO, predvsem iz razloga, da bi morebitni napadalci težje ločili VO od VTS. Farmacijo VTS delimo na SOLO (kot gledanja je 360°), ki pa ni prestižno spremstvo, DVOJKA (kot gledanja je 270° za VTS16 in 90° za VTS27), TROJKA ali TRIKOTNIK (kot gledanja je 180°za vsakega VTS), KVADRAT (kot gledanja je 180°za vsakega VTS), TEXAS ZVEZDA (kot gledanja je 180°za vsakega VTS) in DAVIDOVA ZVEZDA (kot gledanja je 180°za vsakega VTS). Kot gledanja VTS je odvisen od tega katera farmacija se izvaja oziroma koliko VTS je na voljo in glede na stopnjo ogroženosti. Sekcija za spremstvo je med drugim, ko opravlja spremstvo VO izurjena za varovanje v dvigalu, hoja po stopnicah, pred množico, ko varnostna ograja loči množico in VO.. Glavni v skupini VTS1 Odgovoren je za poveljevanje in dajanje nalog skupini VTS, pridobitev kratke biografije VO, pridobitev stopnje ogroženosti, pridobitev programa VO, pregled terena in povezava z drugimi službami v kolikor je to potrebno.. Drugi glavni v skupini VTS2 Pripravljen za sporočanje kratkih sporočil VTS in poveljevanje v primeru odsotnosti VTS1.. Kontakt Beseda kontakt, ki jo večkrat zakriči prvi VTS, ki opazi napad in pove smer napada. Smer napada se pove po principu ure, kar pomeni, da se VO nahaja na številki 12, napadalec pa na številki kjer se nahaja.. 3.6.2 Sekcija za vozilo Sekcija za vozilo izvaja varovanje vozila, ko ta ni v uporabi oziroma ko VO ni v njem. Varovanje se izvaja v smislu, da se vozilo ne sme v nobenem primeru zapustiti, kajti napadalec lahko izkoristi osamljenost vozila in opravi sabotažo vozila oziroma postavi prisluškovalno ali eksplozivno sredstvo V ali POD vozilo. To je tako imenovan pregled proti tem sredstvom, pri čemer mora biti avto čisto, prva pomoč obvezna in polna, vedno poln rezervoar, vse za vremenske razmere, voda za VO in podatki o stanju na. 6 7. Varnostnik telesni stražar, ki pri farmaciji stoji za hrbtom leve rame varovane osebe. Varnostnik telesni stražar, ki pri farmaciji stoji spredaj desno pred varovano osebo.. 7.

cestah. Če VTS voznik zapusti vozilo, bi moral opraviti pregled vozila še enkrat, kar si glede na čas in okoliščine ne more privoščiti. Sam pregled vozila se izvaja na vidnem mestu in pušča odprto zato, da napadalcu, ki zasleduje in opazuje pokažemo, da temeljito pregledujmo vozilo. Tako napadalec dobi zelo malo možnosti za napad, sabotažo ali postavitev eksplozivnega telesa, ker ve da bomo njihovo postavljeno sredstvo našli. Pregled vozila opravita dva varnostnika telesna stražarja in nikakor ne več. Vsak začne iz ene strani vozila, opravita krog okoli vozila in se spet dobita na isti točki. Pri zunanjem pregledu pregledata pristop, karoserijo in šasijo. Pri notranjem pregledu pa pregledata potniški prostor, motor ter prtljažni prostor z rezervoarjem. Dva VTS opravljata pregled zato, da ne pride do napak ali spregledane sabotaže, morebitnega postavljenega eksplozivnega ali prisluškovalnega sredstva. Po opravljenem pregledu se vozilo nikoli ne pušča samo. Voznik VTS kakor smo že omenili ni odgovoren le za varnost vozil ampak tudi za nadzor vozila med delovanjem in evakuacijo, ko je zagrožen napad. VTS mora poleg drugih veščin poznati še zaščitno in varnostno vožnjo. Poznamo tri vrste zaščitne vožnje. Prva je varnostna vožnja kot izogibanje nevarnosti, druga je umikajoča vožnja kot beg oziroma umik iz nevarnega območja in tretja vrsta je napadalna vožnja, ki jo uporabljamo kot napad. Če ni druge možnosti se z vozilom spravimo v napad na cestno zaporo, ki so jo postavili napadalci. Namen napada je zbežati oziroma umakniti se iz nevarnega območja. Blindirano vozilo nudi trideset sekund zaščite, v tem času se je potrebno umakniti iz nevarnega območja. Prevoz VO se šteje celoten prevoz od doma do dela in prav tako celotni prosti čas. Za dober in kvaliteten prevoz VO mora VTS znati izbrati vozilo, ga pripraviti, planirati pot, pregledati in testirati vozilo. Usodne napake za VTS so samozadovoljnost, ko VTS misli, da se njemu ne bo nič zgodilo. Naslednje napake so neuspešno reagiranje, ko si ne pusti si izhoda, ko se ne seznani z delovanjem upravljal za vozilo, ko se ne seznani z okolico po kateri vozi in brez treninga. Pri varnostni vožnji mora VTS voziti vozilo po pravilih cestnega prometa in držati varnostno razdaljo, kar pomeni, da kadar koli ustavimo vozilo moramo videti zadnja kolesa vozila pred nami, to je tako imenovana najkrajša razdalja. Najkrajša razdalja. 8.

je tista razdalja, da je še vedno varna in da se ne more nobeden vriniti med VIP vozilo8 in spremljevalno vozilo9. Izbira poti je zelo pomembna iz razloga, da izberemo več alternativnih poti in jih menjamo tako, da ne vozimo vedno po isti poti ob istem času, tako se izognemo avto bombi10. Imamo tudi CHOKE POINT, to je del poti kateremu se ne moremo izogniti (enosmerne ceste, mostovi, tuneli, železniški prehodi, izstopi in vstopi iz vozila in stavbe.. 3.6.3 Sekcija za varovanje oziroma zaščito V tej sekciji imamo dve skupini in sicer RST skupina, ki izvaja varovanje na posestvu in SAP skupina, ki izvaja pripravo varovanja, to je tako imenovana predhodnica.. RST skupina Opravlja varovanje 24 ur na dan, kar pomeni vzdrževanje vez, skrbi za logistiko, kontrolira varnostni sistem in odgovarja na telefonske klice. Med drugim še opravlja kontrolo vstopa, sprejema, opazovanje in opravlja spremstvo obiskovalcev.. SAP skupina Opravi vse, da bo varovana oseba prišla v varovan prostor. Določa izstope, vstope, glavne in zasilne izhode, lokacijo toaletnih prostorov, varno sobo, ki je lahko tudi avto, prvo pomoč, najbližjo policijsko postajo, bolnico, zdravnika, itn. Naloge SAP skupine so vzpostavitev kontakta z mestom, kjer se bo odvijal dogodek in s sabo ima sekcijo za spremstvo. Skupaj pregledajo pot, vstopne in izstopne točke.. 3.7 ANALIZA NEVARNOSTI IN MANAGEMENT TVEGANOSTI Po ugotovitvi nevarnosti moramo planirati tako, da napadalčeva »priložnost za napad« ne pride nikoli. S planiranjem zmanjšujemo priložnost za napad. Tam kjer smo najbolj ranljivi nas bodo teroristi napadli.. 8. Vozilo v katerem se vozi VO, VTS1 in VTS voznik. Vozilo v katerem se vozijo varnostniki telesni stražarji. 10 Vozilo, ki ga nastavijo napadalci in eksplodira v trenutku, ko se mimo njega pelje VIP vozilo. 9. 9.

3.7.1 Faze terorističnega napada Faze terorističnega napada so: 1. IZBIRA ŽRTVE – TARČE, ki je vedno več kot ena. 2. ZBIRANJE PODATKOV O ŽRTVI 3. PLANIRANJE NAPADA 4. NAPAD + POBEG 5. DEJANJA PO NAPADU – POBEGU Vsebina poročila za napad mora vsebovati model, kraj in čas.. 3.7.2 Ocena ogroženosti Stopnje ogroženosti so: 1. PRVA STOPNJA ali VISOKA, ki pomeni, da je oseba v veliki nevarnosti, napad je zelo verjeten. 2. DRUGA STOPNJA ali POVEČANA, ki pomeni, da je oseba v nevarnosti. Ni mogoče izključiti možnosti napada. 3. TRETJA STOPNJA ali POTENCIALNA OGROŽENOST, ki pomeni možnost grožnje oziroma nevarnosti napada. Pripravlja in izvaja se pred varovanjem in sicer tedensko, mesečno in trimesečno.. 3.8 PREPOZNAVANJE ZASLEDOVANJA Zlato pravilo ugotavljanja nadzora: 1. EDEN ZNAK MOGOČE NI NIČ – kar pomeni, če smo opazili ali domnevamo, da nas nekdo zasleduje. 2. DVA ZNAKA MOGOČA SLUČAJNOST – kar pomeni, da se je prvi znak ponovil. 3. TRIJE ZNAKI PA POMENI SIGURNO NADZOR – kar pomeni, da se znaki zasledovanja ponavljajo in je potrebno nujno povečati nadzor, si zapisati ali opisati vozilo, ki nas zasleduje. Varnostnik telesni stražar najlažje prepozna zasledovanje napadalca, če se drži zlatega pravila ugotavljanja nadzora.. 10.

3.8.1 Slabosti za teroriste Problemi s katerimi se spopadajo teroristi so problemi kot so problem zlitja z okoljem. Tukaj se VTS prilagodi okolju in ljudem na področju kjer se nahaja. Naslednji problem je premičnost, pri katerem se celotna skupina varovanja premika tako, da se nikoli ne premika po isti poti, kar bistveno otežuje zasledovanje teroristov. Tukaj sta še dva problema in sicer prepoznava žrtve pred napadom in potrebna komunikacija.. 4 VARNOSTNIK TELESNI STRAŽAR Varnostnik telesni stražar nikoli ne posreduje informacij kot so kdo, kje in kdaj. To so informacije ki jih vsakdo lahko vpraša in se nanašajo neposredno na varovano osebo. Pri posredovanju teh informacij se VTS lahko znajde ali pa se je že znašel v hudih težavah, ker jih spraševalec oziroma potencialni napadalec izkoristi za morebitni napad. Osebe, ki zbirajo podatke so teroristi, kriminalci, zalezovalci, mediji, itn.  Naloga VTS je, da varovana oseba pride od točke A do točke B brez da bi jo kdo poizkušal napasti. Če se napad zgodi je že konec, napaka v varovanju.  Delo VTS je izogibanje nevarnosti.  Specialec ne more biti VTS, če ni poučen o tem in obratno.  VTS je človek, ki je željan učenja, dostojen, discipliniran, pošten, zmožen prenašanja dolgočasja, potrpežljiv, itn.  Je siva senca varovane osebe, nevpadljiv in nenasilen.  Vrednote VTS so opazovanje in budnost.  Odločitve VTS temeljijo na pravilnem planiranju in prevzetih preventivnih merah.  VTS mora spoštovati zakon o varstvu zasebnih podatkov in čuvati vrste osebnih ter poslovnih informacij.  VTS mora znati rokovati z moderno tehnologijo, katero uporabljamo kot tehnične pripomočke pri varovanju oseb.  Krog varovanja je zelo majhen in se vsi med seboj poznajo, tako da VTS mora paziti kako se obnaša.  Glavno orožje VTS so možgani ne pa orožje in borilne veščine.. 11.

Zgoraj naštete karakteristike in vrednote varnostnika tesnega stražarja so za njega samega zelo pomembne, ki jih iz dneva v dan bolj vzdržuje in izboljšuje. To je njegova slika, ki pa ne sme dovoliti, da bi se ta slika pokvarila oziroma popačila.. 4.1 NALOGE VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA VTS mora pripraviti varovano okolje v katerem VO živi in dela in to na takšen način, da ga pri njegovem delu oziroma življenjskih navadah čim manj motimo. VTS mora vedno razmišljati tako, da se mu vedno lahko kaj zgodi. Pravilna naloga VTS je, da ukrepa preventivno preden se napad zgodi. V kolikor napada ne more preprečiti je njegova naloga da: 1. ODVRNE napad na VO tako, da sam postane dodatna ovira napadalcu. 2. VARUJE VO s svojim telesom. 3. REŠI VO z varovanega območja. 4. NEVTRALIZIRA napadalca z borbo vendar le v primeru, če to dejanje rešuje življenje VO. 5. NUDI prvo pomoč VO v kolikor je to potrebno do prihoda strokovne pomoči – zdravnika. 6. SODELUJE z organi pregona zaradi ugotovitve identitete napadalca in pojasni podrobnosti napada. VTS daje vedno več na preventivno delovanje, ker se hoče in mora izogniti zgoraj naštetim nalogam, če hoče da bi izvajanje varovanja VO potekalo nemoteno.. 4.2 OPREMA VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA Oprema je zakonsko določena in se uporablja za vsako nalogo posebej, odvisno od zahtev. VTS si zapisuje vse dogodke, ki spreminjajo protokol varovanja. Mora biti pazljiv kaj obleče za katero prireditev (npr. srajca mora biti iste barve kot obleka).. 12.

4.3 DESET ZAPOVEDI VARNOSTNIKOV TELESNIH STRAŽARJEV 1. PRIČAKUJ NEPREDVIDENO 2. NE PREPUSTI NIČESAR NAKLJUČJU 3. OBVLADAJ OSNOVNO TEHNIKO USPOSABLJANJA 4. BODI PRIPRAVLJEN NA SPREMEMBE 5. NAREDI, KAR SE TI ZDI PRAVILNO 6. NE SIMULIRAJ TEMVEČ OBVLADAJ 7. VZDRŽUJ PSIHOFIZIČNO KONDICIJO 8. NE GOVORI PREVEČ 9. NIKOLI NE POZABI, KDO JE ŠEF 10. ZAVEDAJ SE, KDAJ JE POTREBNO PRENEHATI (IBA11, 1957). 4.4 ELEKTRONSKE NAPRAVE ZA NADZOR Zastavlja se vprašanje, kdo zbira podatke, da bi pridobil čim več podatkov o varovani osebi? To so teroristi, kriminalci, zalezovalci, mediji. Same naprave za nadzor so prisluškovalne naprave in naprave za optični nadzor. Vsako grožnjo je potrebno prijaviti policiji. Iskanje prisluškovalnih in video nadzornih naprav se najde z fizičnim in elektronskim iskanjem v 80-90%.. 4.5 KOMUNIKACIJA Najbolj pomembno pri sami komunikaciji je predvsem to, da je razumljivo in varno, kar pomeni, da razumemo samo mi, drugi pa ne. Če komunikacijo ocenjujemo v procentih, lahko rečemo da se besede izrazijo v 7%, ton v 38% in neverbalna komunikacija v 55%. Govorica telesa in ton glasu sata zelo pomembna pri opravljanju nalog VTS. Zlato pravilo komunikacije je, da najprej poizkusimo razumeti, da bi nas lahko razumeli.. 11. INTERNATIONAL BODYGUARD ASSOCIATION. 13.

4.6 IMPROVIZIRANE EKSPLOZIVNE NAPRAVE Eksplozive delimo na nizke in visoke. Eksplozivna naprava potrebuje napajanje, detonator, eksploziv in stikalo.. 4.6.1 Nizki eksplozivi Gorijo počasi vendar pri temu ustvarjajo pline, kateri pri vžigu eksplodirajo.. 4.6.2 Visoki eksplozivi Pri detonaciji se naglo sprosti tako imenovani šok valovi, ki potujejo skozi eksplozivno polnjenje, spremenijo molekularno strukturo in nastala energija se izrazi kot eksplozija.. 4.6.3 Iskanje eksplozivne naprave Ko iščemo eksplozivne naprave v prostoru se najprej ustavimo in uporabimo svoja čutila – vid, sluh in vonj. Pregleduje se od tal do boka, od boka do brade, od brade do umetnega stropa in od umetnega stropa do glavnega stropa. Če kaj najdemo pokličemo policijo in povemo KAJ smo našli (opis predmeta), KJE smo našli nevaren predmet (lokacija), KDAJ smo našli omenjeni predmet (odložena ali najdena), ZAKAJ (zakaj je sumljiv predmet) in KDO (kdo je našel sumljiv predmet). Ko sumimo na IED12 rabimo potrditev, odstranitev ljudi, zavarovati območje, prijava organom in kontroliranje. Potrebna razdalja pri evakuacij je odvisna od vrste EN13. Naprava katero lahko držimo v roki je razdalja 100 m, goreče vozilo 300 m, eksploziv – v kolikor ga lahko vidimo nas lahko poškoduje.. 12. Improvised explosive device – Improvizirane eksplozivne naprave, ki jih uporabljajo teroristi za napad na VO 13 Eksplozivna naprava. 14.

4.7. POMEMBNE. LASTNOSTI. VARNOSTNIKA. TELESNEGA. STRAŽARJA Najbolj. pomembne. lastnosti. so. poštenost,. prijaznost,. lojalnost,. zaupnost,. diskretnost, posvečanje delu in profesionalnost. Oblačila VTS morajo biti primerna varovani osebi in nikakor ne boljša od varovane osebe. Oblačila so čista, lepo zlikana, primerna po modnem trendu in prav tako nalogi ter situaciji, ki jo opravlja. Obuvala so prav tako čista. Sam zgled kako izglodamo nosi vtis glede na VO in druge zunanje opazovalce 55%, počutje kako nastopamo 38% in govor kako govorimo 7%. VTS nikoli ne dobi druge priložnosti, da napravi prvi vtis.. 4.7.1 Opravila oziroma veščine, ki so najpomembnejše za delo telesnih stražarjev Za delo telesnih stražarjev je najbolj pomembno varno spremstvo, varna vožnja, pregled elektronike proti prisluškovalnih sredstev, pregled proti eksplozivnih sredstev, bližnji boj in obvladovanje paramedicine14. (Bach, 2003). 5 KAZENSKOPRAVNI INSTITUTI, KI JIH VARNOSTNIK TELENI STRAŽAR MORA POZNATI Poleg pooblastil, ki so določeni v ZZassV-1, katere uporablja VTS, mora VTS, da bi uspešno in učinkovito opravljal svoje delo in naloge poznati silobran, skrajno silo ter zmoto. Vsi ti kazenskopravni instituti so določeni v KZ-115. Te institute mu je potrebno poznati predvsem zato, ker uporablja minimalno potrebno silo, poleg uporabe le te mu vedno preti neka grožnja ali nevarnost. (Kazenski zakonik, 2012). 5.1 SILOBRAN Silobran je tista obramba s katero storilec od sebe ali koga drugega odvrne istočasen, protipraven in stvaren napad, kar pomeni, da mora biti podano sorazmerje med napadalcem in oškodovancem. Sorazmernost si razlagamo tako, da ne more nekdo. 14 15. Nudenje nujne zdravstvene pomoči Kazenski zakonik. 15.

napasti s smetiščno, oškodovanec pa se obrani s pištolo in ubije napadalca, tukaj ni bilo podano sorazmerje. VTS odvrača napad tako, da se brani, obramba pa mora biti istočasna z protipravnim napadom. Ko govorimo o protipravnosti, ni podana takrat, ko deluje policist pri aretaciji. Da bi VTS odreagiral z obrambo, mora biti napad poleg istočasnosti in protipravnosti dejansko stvaren ali resničen. (KZ-1-UPB2-22. člen). 5.1.1 Putativni silobran Če se slučajno zgodi, da VTS odreagira z obrambo in dejansko zmotno misli, da je VO ali on napaden pa o napadu ni nikakršnega govora, takrat govorimo o putativnem silobranu.. 5.1.2 Prekoračen silobran Če je VO ali VTS napaden in o napadu ni nobenega dvoma, lahko VTS, če ni izurjen za take situacije odreagira z preveliko obrambo zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti, ki pa je bila povzročena zaradi napada. O preveliki obrambi pa govorimo takrat, kadar je VTS kljub temu, da je že obvladal napadalca še vedno uporablja silo zoper njega.. 5.2 SKRAJNA SILA Skrajna sila je tisto dejanje, ki ga storilec izvrši, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki jo ni mogel drugače odvrniti, pri tem pa prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo. Tukaj gre predvsem za to, da VTS odvrača nevarnost, ki pa mora biti istočasna z grozečo nevarnostjo, prav tako mora biti grozeča nevarnost protipravna in še nezakrivljena. Skratka VTS poizkuša preprečiti nevarnost, ki grozi njemu ali VO in tako s svojim dejanjem naredi škodo, ki je manjša od škode, ki bi nastala, če ne bi odreagiral oziroma poizkušal preprečiti nevarnost. Z drugimi besedami povedano, VTS naredi škodo, za katero je kazensko odgovoren, glede na to, da je škodo opravil zaradi reševanja ljudi in premoženja se mu kazenska odgovornost opusti, ker je z storitvijo manjše škode preprečil večjo škodo. (KZ-1-UPB2-32. člen). 16.

5.2.1 Prekoračena skrajna sila O prekoračeni skrajni sili pa govorimo takrat, ko je prizadejano zlo večje od zla, ki je grozilo, to pomeni, da bi VTS pri svojem delovanju moral blažje deloval oziroma bolj premišljeno, da ne bi naredil večjo škodo od škode, ki je grozila.. 5.3 ZMOTA O zmoti govorimo tedaj, ko nekdo nima predstave o kakem dejstvu ali pa ne ve zanj ali pa ima o kakem dejstvu kakšno predstavo, zaradi tega so napačne tudi njegove odločitve in ravnanja.. 5.3.1 Dejanska zmota Dejanska zmota se nanaša na različne dejanske okoliščine kaznivega dejanja ali pa so podane okoliščine v katerih je dejanje dopustno. Kdor v dejanski zmoti stori dejanje, ki ga zakon določa kot naklepno kaznivo dejanje, ni kriv. (KZ-1-UPB2-30. člen). 5.3.2 Pravna zmota Storilec kaznivega dejanja, ki iz upravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje v nasprotju s pravom, ni kriv. (KZ-1-UPB2-31. člen). 5.3.3 Vrste zmot Vrste zmot so: 1. ZMOTA O SUBJEKTU o kateri govorimo takrat, kadar stori storilec kaznivo dejanje na osebi B, prepričan pa je, da ima opraviti z osebo A. 2. ZMOTA O OBJEKTU se pa nanaša na predmet kaznivega dejanja, ki pa je brez pomena za kazensko odgovornost. Tukaj gre samo za nerodnost oziroma ne pripravljenost VTS, če VO ne pripelje na pravo dogovorjeno točko. Takih napak si VTS ne sme nikoli privoščiti. 3. ZMOTA O VZROČNI ZVEZI, ki se pojavi v dveh oblikah. Prva oblika je dogajanje, ki ga je sprožil storilec, poteka drugače kot si ga je zamislil, toda drugačen potek vzročnosti ne vpliva na nastanek prepovedane posledice. Druga oblika je. 17.

ABERATIO ICTUS16, kjer storilec izvršuje kaznivo dejanje na A vendar posledica nastane na B. Posledica nastane iz razlogov, ki so zunaj storilčeve moči. Zmot je več, ki se lahko zgodijo vsakomur. Oseba, ki je v zmoti je temeljito prepričana, da ima prav, kar se pa kasneje izkaže, da temu ni tako.. 5.4 SILA IN GROŽNJA 5.4.1 Sila Sila pomeni, da se fizično ali kakšno drugo nasilje že izvaja. Uporaba fizičnega in psihičnega nasilja na drugo osebo z namenom, da ta oseba pod prisilo nekaj stori ali opusti imenujemo sila. Obstajata dve sili. Prva je absolutna sila, ki pomeni, da je tisti zoper katerega je bila uporabljena onemogočen v uveljavljanju svoje volje. Druga sila je kompulzivna sila, ki pomeni, ko ima človek možnost opredeljevanja vendar je le to izsiljeno.. 5.4.2 Grožnja Grožnja je psihično nasilje s katerim tisti, ki grozi prikaže grozečemu, kaj ga čaka, če njegove zahteve ne bo izpolnil. Grožnja je vplivanje na voljo drugega, da bi se ta odločil ravnati v smeri storitve kaznivega dejanja. Grožnja je prav tako opredeljena v KZ-1-UPB2-135. členu.. 6 NAČELA VARNOSTNIKA TELENEGA STRAŽARJA Telesni stražar mora delovati po načelih kot so: 1. NAČELO ZAKONITOSTI: Kljub temu, da bi v določenih primerih kršitev pravnih in strokovnih pravil olajšala delo, to ni dopustno in je na dolgi rok za posameznika varnostnika telesnega stražarja škodljivo. 2. NAČELO NAČRTNEGA DELA: Varovanje je zaščita ali ščitenje, sta tako pomembni, kompleksni in občutljivi vprašanji, da ne dopuščata nenačrtnega dela.. 16. Zgrešeni udar. 18.

3. NAČELO SKRIVNOSTI: Varovanje skrivnosti vsebuje zahtevo, da se o skrivnosti piše in pogovarja ali se na drug način z njim ravna le v službenih prostorih in le v prisotnosti oseb, ki se s skrivnostmi lahko seznanijo. 4. NAČELO SAMOINICIATIVNOSTI: Zahteva od vsakega telesnega stražarja aktiven odnos do delovnih nalog kjer dobi osnovne usmeritve, ki so mu na to vodilo za lastno načrtovanje in izvajanje. 5. NAČELO OPERATIVNE DISCIPLINE: Vsebuje zahtevo natančnim in pravočasnim izvrševanjem dolžnosti, ki izhajajo iz strokovnih pravil in pravnih določb. 6. NAČELO ELASTIČNOSTI: Prilagajanje na okoliščine, ki lahko vplivajo na učinkovitost in izvajanje dobljene naloge oziroma prilagajanje načrta novo nastalim pogojem. 7. NAČELO MEDSEBOJNEGA ZAUPANJA: Zaupanje je temeljnega pomena za uspešnost in učinkovitost posameznika in službe. 8. NAČELO DISKRETNOSTI: Varovanje osebe z zadostne razdalje in na najmanj opazen način, ki še zagotavlja pravočasno in pravilno interveniranje ob nevarnostih. 9. NAČELO EKONOMIČNOSTI: Vsaka varovana oseba ima omejena materialno finančna sredstva, zato je potrebno z njimi ravnati ekonomično. V to je potrebno šteti tudi varčnost, ki pomeni realizacijo naloge z čim manjšimi stroški. 10. NAČELO OLIKANOSTI: Varnostnik mora biti olikan v vseh situacijah. Poznati mora pravila splošnega in protokolarnega bontona, da se bo “varno” počutil v nevsakdanjih situacijah (“v visoki družbi”) in bo lahko neobremenjeno varoval varovano osebo. 11. NAČELO NATANČNEGA IN PRAVIČNEGA OBVEŠČANJA: Potrebuje podatke in informacije, ki so ali bi lahko bile pomembne za opravljanje nalog ali naloge. 12. NAČELO OSEBNE UREJENOSTI: Varnostnik se mora približati splošnemu pričakovanemu in želenemu zgledu varnostnika. (P. Bach (osebni zapiski na predavanju 20.02.2008, NPK varnostnik telesni stražar)). 19.

7 POOBLASTILA VARNOSTNIKA TELESNEGA STRAŽARJA VTS uporablja enaka pooblastila kot navaden varnostnik vendar je narava njegovega dela drugačna. Leta 2011 se je spremenil Zakon o zasebnem varovanju in sicer 43. člen se je spremenil v 45. člen v katerem so bile dodane nekatere novosti.. 7.1 POOBLASTILA PO SPREMEMBI ZAKONA 1. Opozorilo 2. Preprečitev vstopa na varovano območje 3. Zadržanje osebe do prihoda policije, vendar največ dve uri 4. Površinski pregled vrhnjih oblačil, notranjosti vozila, tovora in prtljage 5. Ugotavljanje istovetnosti 6. Ustna odredba, da oseba takoj preneha kršenje ali ogrožanje ali da zapusti varovano območje 7. Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje 8. Uporaba fizične sile 9. Uporaba sistemov tehničnega varovanja v skladu z zakonom in področno zakonodajo 10. Uporaba drugih ukrepov, če tako določa zakon, ki ureja posamezno področje (varovanje letališč, igralnic, jedrskih objektov) 11. Nošenje in uporaba strelnega orožja 12. Uporaba plinskega razpršilca 13. Uporaba službenega psa (Zakon o zasebnem varovanju, 2011) Pooblastila varnostnika telesnega stražarja, ki jih mora znati in poznati v vsakem trenutku, ko izvaja službo zasebnega varovanja.. 20.

7.2 PRIMERJAVA UKREPOV VARNOSTNIKOV PO ZAKONIU O ZASEBNEM VAROVANJU IZ LETA 2003 43. člen IN LETA 2011 45. Člen Tabela1: Primerjava ukrepov varnostnikov po zakonih o zasebnem varovanju iz let 2003 in 2011. 2003 – 43. Člen. 2011 – 45. Člen. Št. ukrepov. Naziv ukrepa. Naziv ukrepa. 1. Opozorilo. Opozorilo. 2. Preprečitev vstopa na varovano. Preprečitev vstopa na varovano. območje oziroma izstopa z njega. območje. Zadržanje osebe do prihoda. Zadržanje osebe do prihoda. policije, vendar največ dve uri. policije, vendar največ dve uri. Vrhnji pregled osebe, pregled. Površinski pregled vrhnjih oblačil,. prtljage in pregled vozila. notranjosti vozila, tovora in. Letnica in člen zakona. 3 4. prtljage 5. Ugotavljanje istovetnosti. Ugotavljanje istovetnosti. 6. Zahteva za prenehanje ogrožanja. Ustna odredba, da oseba takoj. oziroma za zapustitev varovanega. preneha kršenje ali ogrožanje ali. območja. da zapusti varovano območje. Uporaba sredstev za vklepanje. Uporaba sredstev za vklepanje in. 7. vezanje 8. Uporaba fizične sile. Uporaba fizične sile. 9. Uporaba video nadzornega. Uporaba sistemov tehničnega. sistema in vodenje evidenc. varovanja v skladu z zakonom in. obiskovalcev. področno zakonodajo. 10. Uporaba drugih ukrepov, če tako določa zakon, ki ureja posamezno področje (varovanje letališč, igralnic, jedrskih objektov). 11. Nošenje in uporaba strelnega. Nošenje in uporaba strelnega. orožja. orožja. 12. Uporaba plinskega razpršilca. 13. Uporaba službenega psa. 21.

Iz preglednice je razvidno, da imajo varnostniki z novim zakonom na razpolago več ukrepov, prav tako so pogoji širši, ko govorimo kdaj lahko varnostnik uporabi posamezni ukrep. (Sotlar in Čas, 2011). 8 ZAKON O ZASEBNEM VAROVANJU Zasebno varovanje ureja ZZasV-1, sam zakon pa ureja oblike, subjekte in pogoje varovanja, ki jih ne zagotavlja država, da bi se opravljale dejavnosti zasebnega varovanja ljudi in premoženja. Da bi se ta zakon lahko izvajal, se na področju zasebnega varovanja Zbornici RS za zasebno varovanje podelijo javna pooblastila. Zasebno varovanje opravljajo kot pridobitno gospodarsko dejavnost gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki pa lahko takoj pričnejo s svojo dejavnostjo, ko izpolnijo vse pogoje za pridobitev licence. Pogoji za pridobitev licence so navedeni v 19. členu ZZasV-1. Poleg pogojev za pridobitev licence in navedenih licenc v 4. členu bi omenil še postopek pridobitve licence in prenehanje veljavnosti in odvzem licence. (Zakon o zasebnem varovanju, 2011) Za pridobitev licence je potrebno družbi ali samostojnemu podjetniku, ki pridobiva licenco poleg splošnih pogojev pridobiti oziroma imeti še: 1. za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju varnostnega menedžerja, ki opravlja naloge odgovorne osebe za opravljanje zasebnega varovanja ali je sam varnostni menedžer. 2. da so povezane osebe varnostno preverjene in da nimajo varnostnih zadržkov. 3. da osebe iz prejšnje točke niso ali niso bile povezane osebe v pravni osebi, kateri je bila odvzeta licenca, in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence še traja. 4. da zoper prosilca ni uveden postopek za odvzem katere koli druge licence po tem zakon. 5. da zoper prosilca v obdobju zadnjih dveh let ni bil izrečen ukrep začasnega ali pogojnega odvzema licence ali odvzema licence in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence še traja. 6. da ima v delovnem razmerju varnostno osebje, strokovno usposobljeno glede na obliko varovanja, ki jo želi opravljati.. 22.

7. da ima lasten ali s pogodbo zagotovljen varnostno nadzorni center (VNC17). 8. da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu. 9. da ima interni akt, s katerim je določil oznake, delovno obleko, opremo in vozila. 10. da je lastnik ali najemnik poslovnih prostorov v Republiki Sloveniji. Toliko je postavk in preverjanj za pridobitev licence, samo prenehanje in odvzem licence se pa lahko zgodi v trenutku, že po eni nepravilnosti družbe ali samostojnega podjetnika. Zaradi možnosti tako hitre izgube licence mora biti imetnik licence zelo natančen, dosleden in previden, če želi obdržati licenco in še naprej opravljati dejavnosti zasebnega varovanja.. 9 ZBORNICA RS ZA ZASEBNO VAROVANJE Imetniki licenc za zasebno varovanje, da bi zagotovili strokovnost v svoji dejavnosti se obvezno združijo v zbornico RS za zasebno varovanje. Država je zaupala zbornici naloge na območju zasebnega varovanja in tako glede na obvezno združitev gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih obrtnikov, ki opravljajo zasebno varovanje na območju Republike Slovenije je dosegla povezavo med pravnimi in fizičnimi osebami na področju zasebnega varovanja oseb in premoženja. (Zbornica RS za zasebno varovanje, 2013) V Zbornico so lahko vključeni tudi drugi subjekti, katerih dejavnost je povezana z dejavnostjo zasebnega varovanja ali pa je ta pomembna za dejavnost zasebnega varovanja. Zbornica ima status reprezentativnega strokovnega interesnega združenja na področju zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji v skladu z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 250-432/2011/2-143-08 z dne 06.06.2011. Zbornica na podlagi navedene odločbe ima tudi javno pooblastilo za opravljanje naslednjih upravni nalog: 1. predlaga vsebine poklicnih standardov ter katalogov strokovnih znanj in spretnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, programov izobraževanja, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter. 17. Varnostno nadzorni center. 23.

skrbi za razvoj izobraževanja, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, 2. predlaga vsebine standardov na področju zasebnega varovanja ter imetnike licenc in naročnike redno obvešča o novostih v zvezi s standardi ter jim nudi potrebna pojasnila, 3. daje mnenja v postopkih priznavanja poklicnih kvalifikacij in strokovne usposobljenosti za opravljanje nalog s področja zasebnega varovanja, 4. izdaja priporočila o merilih kakovosti in strokovnosti opravljanja nalog varnostnega osebja v skladu s tem zakonom in s strokovnim nadzorom ugotavlja njihovo izpolnjevanje, 5. pripravlja skupna poročila o uporabi ukrepov varnostnikov, 6. izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem internega strokovnega izpopolnjevanja pri imetnikih licenc, 7. v. postopku. odvzema. licence. pristojni. organ. pridobi. pisno. mnenje. reprezentativnega združenja, ki ga lahko poda najkasneje v petnajstih dneh od seznanitve z začetkom postopka. Zbornica vse upravne naloge na podlagi javnega pooblastila opravlja za vse imetnike licenc s področja zasebnega varovanja, ne glede na to ali so ti člani Zbornice. Za člane Zbornice opravlja še naslednje naloge: 1. nudi strokovno pomoč imetnikom licenc in varnostnemu osebju, 2. sprejme kodeks poklicne etike in skrbi za njegovo spoštovanje, 3. zastopa interese svojih članov pred državnimi organi, 4. organizira obiske poslovnih delegacij, sejemske predstavitve, seminarje in konference ter druge predstavitvene dogodke, 5. članom pošilja poslovne informacije in jim poslovno svetuje, 6. sodeluje pri navezovanju poslovnih stikov in povezav, 7. opravlja druge naloge, vezane na strokovni razvoj zasebnega varovanja. Zbornica ima svoj Statut, s katerim določa svojo organizacijo dela, organe in njihove pristojnosti. Statut, ki je v delu in se nanaša na izvajanje javnih pooblastil. Vlada Republike Slovenije da soglasje za uveljavitev statuta. Zbornica se vodi kot pravna oseba in se financira iz državnega proračuna. (Statut zbornice RS za zasebno varovanje, 2004). 24.

10 VARNOSTNI NAČRT VTS mora določiti mora kritično točko na objektu. Najbolj nevarne točke so delo in dom oziroma tiste točke kjer se varovana oseba največkrat zadržuje. Prav tako mora imeti v pripravi vedno še eno vozilo kot rezerva, če se slučajno kateremu od spremljevalnih vozil karkoli zgodi. Ob napovedi obiska, VTS pripravi načrt v treh fazah. 1. FAZA PRIPRAVE, ki pomeni časovna priprava obiska, poti kjer bo potovala VO, vsemi potrebami gosta, časovno potekanje obiska, mesto prenočitve. 2. FAZA IZVEDBE, ki pomeni dejansko izvajanje varovanja z VTS. 3. FAZA ANALIZE, ki pomeni pisanje poročila o izvedenem varovanju. Faze se opravljajo posamezno, ki se na koncu izvajanja varovanja povežejo in strnejo predvsem v tretjo fazo kot analiza celotnega varovanja.. 10.1 UVOD V VARNOSTNEM NAČRTU V samem uvodu se napišejo podatki kdo varuje koga, kdaj prične varovanje ali obstajajo kakšne grožnje zoper VO, kako naj bi potekal obisk VO oziroma namen obiska.. 10.2 OCENA OGROŽENOSTI Glede na morebitne grožnje se napiše ocena ogroženosti. V tej oceni je zelo pomembno, da VO poda čim več informacij glede morebitnih groženj, ne glede na to v kakšni obliki so grožnje napeljane na VO. Hujše ko so grožnje tem večja je ocena ogroženosti. Prav tako je pomembno napisati kakšno je dejansko stanje področja na katerem bi se nahajala VO. To je pa pomembno predvsem za VO, da ve kam prihaja, če že predhodno ne pozna lokacije na kateri se bo nahajala. VO oseba dobi izvod varnostnega načrta in si prebere vse podrobnosti o poteku in načinu varovanja, tukaj pride do izraza pomembnost in resničnost podatkov, tako VTS in VO že pri prvem kontaktu dobita veliko mero zaupanja. Vsi podatki, ki jih VTS pridobi od VO vplivajo na oceno ogroženosti.. 25.

10.3 PODATKI VAROVANE OSEBE Vsi podatki so zapisani kot dejanski podatki VO. To so podatki o rojstnem datumu, zakonskem stanu, državljanstvu, prebivališču, poštni številki, počitniških objektih. Naslednja skupina podatkov so podatki o njegovi zunanjosti. Najdemo podatke kot so barva oči, barva las, višina, teža, vera, verske skupnosti, karakter, posebni znaki (tetovaža, brazgotine), priljubljena oblačila, navade osebe, kopija njegove pisave, njegova fotografija. Naslednji podatki pa zajemajo njegovo zgodovino in sedanjost kot so vojaški staž (če ga ni, zakaj?), orožni list, problemi z zakonom (prej - sedaj), domača telefonska številka, telefonska številka v službi, telefonska številka GSM, davčna številka, številka potne listine (osebnega dokumenta), ali je zadolžen, tožbe, zavarovalne police, posest v Sloveniji in tujini, sumljive osebe in sovražniki, pridobitev informacij od sosedov, bližnji prijatelji, telefonska številka prijateljev ali sorodnikov, vozni park, osebni avto, podatki o vozilu (če je blindirano), na koga je osebni avto registriran, zaupljiv mehanik, letalska družba katero uporablja, redno obiskane restavracije, trgovine, lastnina (račun na banki, posest, bogastvo), oporoka, kreditne kartice in ostale kartice, izpiti in dovoljenja (vozniški, letalski, potapljaški), grožnje (pisne, telefonske, verbalne), eventualne alarmne naprave, eventualni zasilni izhodi (hiša, pisarna).. 10.3.1. Zdravstvene informacije. Zdravstvene informacije so pomembne in prav tako zapisane kot zdravstveni podatki oziroma zdravstvena kondicija VO. Podatki, ki so zapisani so zapisani z razlogom in sicer zato, če se VO zdravstveno karkoli zgodi, da VTS v trenutku ve kako bo ukrepal glede na nastalo situacijo. To so podatki v obliki telefonske številke osebnega zdravnika,. telefonske. številke. osebnega. zobozdravnika,. številka. zdravstvene. izkaznice, zdravstveni zaznamki (sladkorna bolezen, alergije, itn), prebolele bolezni, krvna skupina, prestale operacije, bolezni (srca, pljuč, infekcije, itn), zobna proteza, cepljenja, kapi, eventualni strah, zdravila katera pogosto uporablja, diete (vegeterjanec/ka, alergija na hrano, itn), najljubša hrana, uživanje alkohola, narkotiki, očala, leče.. 10.3.2. Družinski podatki. Podatki, ki so zapisani o družini oziroma najbližjih oseb, ki VO kaj pomenijo. To so predvsem podatki o številu družinskih članov, zdravstvenem stanju v družini, 26.

telefonska številka staršev in naslovi, zakonski partner (rojstni podatki, višina, teža, starši partnerja, vozilo, itn), otroci (starost, šola, prijatelji, prosti čas, itn), informacije o domačih živalih (katere so te živali), izven zakonski partnerji, družinski problemi.. 10.3.3. Delo. Delovno okolje v katerem VO dela je tudi pomembno v smislu varovanja, zato so podatki, ki se vežejo na zaposlitev oziroma vir dohodka zapisani kot naslov službe z telefonsko številko, kakšno delo opravlja, urnik, tovarna (če ima vstop z vozilom, dovolilnica, itn), porabljen čas do službe, osebna tajnica, odnos do zaposlenih, koliko je zaposlenih, redni stiki, občasni premiki, vozila za premike, večkratno dodatno delo, eventualna konkurenca, možni partnerji, banke s katerimi posluje.. 10.4 SKUPINA VAROVANJA V tem delu varnostnega načrta napišemo v letalski abecedi poimensko kdo opravlja delo varovanja v sekciji za spremstvo, v sekciji za varovanje in sekciji za vozila. Ko govorimo o letalski abecedi se napišejo samo imena in priimki, vse ostalo je normalen tekst.. 10.5 TEHNIČNA SREDSTVA IN OPREMA Tehnična sredstva in oprema so ključnega pomena za delo telesnega stražarja, kar pa je pravilno, da o tem ve tudi varovana oseba. VO je obveščena in seznanjena o tem s čem se poslužujejo VTS, kaj vse uporabljajo za zaščito svoje VO.. 10.5.1. Sredstva za komunikacijo. Sredstva za komunikacijo so ročna postaja z slušalkami, v vozilih so statične UKV postaje, mobilni telefoni, v vozilih naprave za prosto ročno telefoniranje, GPS spremljanje in navigacija z SOS stikalom.. 10.5.2. Osebna zaščitna sredstva. Osebna zaščitna sredstva ščitijo VTS v primeru napada z hladnim in ognjenim orožjem, to so neprebojni jopič in pas z pripadajočo opremo telesnega stražarja. 27.

10.5.3. Oborožitev telesnih stražarjev. Oborožitev je v večini primerov ognjeno kratkocevno orožje (pištola kalibra 9mm) po možnosti izbire varnostnika, ki ima pooblastilo za nošenje istega. Varnostnik telesni stražar uporablja svoje službeno orožje v skladu zakona o orožju. (Zakon o orožju, 2005). 10.5.4. Sekcija za vozila. Sekcija za vozila poskrbi za vozilo v katerem se vozi VO, to je tako imenovano VIP vozilo. To je vozilo, ki mora biti udobno in zmogljivo za vse potrebe VO, po možnosti je to blindirano vozilo, ki pa je štiri vratna limuzina. Naslednje vozilo, ki ga sekcija za vozila izbere je spremljevalno vozilo. To je vozilo v katerem se vozijo VTS, ki pa mora biti enako zmogljivo ali bolj kot VIP vozilo in nikakor manj, predvsem pa mora biti fizično močnejše, to so običajno terenska vozila. Vozilo, ki ni neposredno v stiku z varnostnim spremstvom je SAP vozilo, ki je lahko dosti slabše in manj vpadljivo kajti je sap vozilo namenjeno izključno za predhodno delovanje in ne za neposredno varovanje. Tukaj je še rezervno vozilo, ki pa služi v primeru, če je s katerim koli drugim vozilom karkoli narobe se ga samo enostavno zamenja. Rezervno vozilo mora biti v vsakem trenutku v pripravljenosti s polnim rezervoarjem.. 10.6 DAN 1 DAN 1 je kot primer urnika, katerega se morajo VTS in VO v največji meri skupaj držati, to je predviden urnik s katerim se vsi seznanijo, ki imamo opravka z varovanjem VO. V praksi se predvidenega urnika VO skoraj da ne drži, ker on ne gleda na uro, za to ima VTS, ki ga diskretno opozarja na naslednjo obveznost. Urnik se naredi za vsak dan posebej. Koliko je dni, toliko je urnikov.. 10.7 PLAN POTI Plan poti je napisan tako, da VO pride od točke A do točke B, da pa pri tem ne doživi nikakršnega za njega vidnega problema ali morebitnega napada. Poti so planirane po različnih poteh, to so tako imenovane alternativne poti, ki se pa izberejo glede na nastalo situacijo. Te situacije so lahko gneča na cesti, nesreča ali celo napad. Plan poti se napiše in nariše po točnih smernicah, kar pomeni, da so označeni ovinki, cestnina, nadvoz, tunel, semafor, bencinska črpalka, CHOKE POINT ali tako imenovana nevarna mesta.. 28.

A. B Slika 1: slika prikazuje izmišljeno pot od točke A do točke B. LEGENDA: NARAVNOST. CESTNINA. ZAVIJ LEVO. NADVOZ. ZAVIJ DESNO. 10.7.1. SEMAFOR. TUNEL. CHOKE POINT. BENCINSKA ČRPALKA. PRIMER NAPISANEGA PLANA POTI ZA ZGORAJ IZMIŠLJENO POT Tabela 2: Plan poti za izmišljeno pot. A0 - A1. =. 0,33 km. NARAVNOST. A1 - A2. =. 1,45 km. ZAVIJ LEVO. A2 - A3. =. 3,20 km. NARAVNOST. A3 - A4. =. 3,30 km. NARAVNOST(cestnina). A4 - A5. =. 3,80 km. NARAVNOST (nadvoz 1). A5 - A6. =. 2,90 km. NARAVNOST (nadvoz 2). A6 - A7. =. 3,80 km. NARAVNOST (nadvoz 3). A7 - A8. =. 4,00 km. NARAVNOST (tunel). A9 - A10. =. 0,67 km. NARAVNOST (semafor 1). A10 - A11. =. 0,42 km. NARAVNOST (b. črpalka). A11 - A12. =. 0,31 km. NARAVNOST (semafor 2). A12 - A13. =. 0,09 km. NARAVNOST (semafor 3). A13 - A14. =. 0,78 km. NARAVNOST (semafor 4). A14 - A15. =. 0,15 km. NARAVNOST (semafor 5). A15 - A16. =. 0,21 km. NARAVNOST (semafor 6). A16 – B0. =. 0,18 km. ZAVIJ DESNO. 29.

10.8 OPREMA ZA VOZILA Pri osnovni vsakodnevni opremi v vozilu so zraven še dodatne stvari oziroma pripomočki, ki jih VTS potrebuje v raznih situacijah.. 10.8.1. Osnovna pripadajoča oprema v vozilu. SOS tipka, stacionarna postaja, rezervna guma, dvigalka, osnovno orodje v vozilu, prva pomoč (para medic), trikotnik, rokavice, verige za zimske razmere – tudi zimske pnevmatike, lopatka.. 10.8.2. Dodatna oprema v vozilu. Komplet ogledal za pregled vozila proti prisluškovalnimi napravami in eksplozivnimi sredstvi, krpa za brisanje, voda za varovano osebo, dežnik, velika svetilka, karte mest, osvežilni robčki, številke za nujno pomoč, kontaktne številke (npr. osebni zdravnik), rezervno orožje pištola 9mm v naslonjalu za roke pri šoferju, odeja, zdravila – razne tablete (Lekadol, Naprosyn, itn), obliž za srce, naprava za merjenje pritiska, rezervna baterija za mobitel, rezervna baterija in antena za ročno ukv postajo (v vsakem vozilu), vinjeta.. 10.9 PREGLED VOZILA Pred samim vstopom varovane osebe v vozilo, je potrebno opraviti temeljiti pregled vozila, katerega izvajata kakor že povedano vedno dva VTS. Najprej pregledata zunanjost kot notranjost, proti prisluškovalnimi napravami, eksplozivnimi sredstvi in morebitne fizične poškodbe. Sam pregled se vedno izvaja na odprtem, z namenom, če so v bližini teroristi, da lahko vidijo, da smo pri samem opravljanju svojega dela temeljiti in natančni. Dodatna naloga VTS je narediti test električnih sistemov (luči, smerokazi, itn), mehanskih sistemov (zavore, ročna zavora, gume, itn) in kemičnih sistemov (gorivo). Vozilo se po pregledu ne pušča nezavarovano.. 30.

10.10. POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE. Pomembno je, da so vpisane vse pomembne telefonske številke na enem mestu. To pomeni, da če se karkoli zgodi, da v stresu ne iščemo nobene številke, ki jo potrebujemo v določeni situaciji temveč samo pogledamo in pokličemo. Zapis teh številk prav tako koristijo VO, ker je on v stresu še bolj paničen, ker ni pripravljen na določene stresne situacije. Te številke, ki so zapisane so številke za nujno pomoč 112, policija 113, bližnja policijska postaja, osebe ali oseba s katero se VO sestane na sestanku, osebni zdravnik, itn. 10.10.1. Telefonske številke varnostnikov telesnih stražarjev. Telefonske številke vseh VTS, ki opravljajo varovanje VO so prav tako zapisane zraven drugih številk.. 10.10.2. Klicni znaki varnostnikov telesnih stražarjev. VTS se med sabo ne kličejo poimensko, za to uporabljajo klicne znake, kot so enka, dvojka, trojka, šterka, SAP ena, SAP dve, voznik ena, voznik dve, stražar ena.. 31.

11 RAZISKAVA 11.1 PREDSTAVITEV RAZISKAVE IN POSTOPEK Intervju je bil izveden za potrebe diplomske naloge, ki smo ga po spletni pošti poslali trem osebam. Prva oseba je bila nevtralna oseba, ki o varnostniku telesnem stražarju ne ve ničesar, druga oseba je bila oseba varnostnik telesni stražar in tretja oseba je bil poslovnež, ki ga je varnostnik telesni stražar že varoval. Vse tri osebe so vrnile izpolnjen vprašalnik. Vprašanja v intervjuju so bila bolj splošne narave. Zanimale so nas predvsem kompetence varnostnika telesnega stražarja in ali bomo od vprašanih dobili podobne odgovore. Primer vprašalnika je priložen v prilogi diplomske naloge.. 11.2 CILJ Glavni cilj je bil pridobiti informacije o splošnem poznavanju varnostnika telesnega stražarja, kompetencah in njegovem delu. Zanimalo nas je tudi katere kompetence zahteva naročnik. Kako se za pridobitev dela predstavi varnostnik telesni stražar in kako si vse skupaj predstavlja nevtralna oseba.. 11.3 PRIMERI Navedli bomo tri primere, katere bodo na koncu raziskave pokazale ali se praksa sovpada z razmišljanjem nevtralnih, strokovnih in znanih osebnosti.. 11.3.1. PRIMER 1. Varovana oseba bo najela varnostnika telesnega stražarja, ker se boji za svoje življenje. Tukaj govorimo o fizičnem napadu ali napadu kakšne druge oblike (streljanje, sabotaža vozila, eksplozivne naprave) na varovano osebo in jo pri tem lažje, huje ali smrtno poškodovati. V tem primeru je varovana oseba zelo prestrašena, zato najame varnostnika telesnega stražarja. Sama beseda pove varnostnik telesni stražar čuva človeško telesno nedotakljivost in daje občutek varnosti in dobrega počutja varovane osebe.. 32.

11.3.2. PRIMER 2. Estradni umetniki najamejo varnostnika telesnega stražarja zaradi zunanjega videza. Poizkušajo pritegniti čim več pozornosti na mimoidoče v času gibanja po mestu čeprav se varnostniki telesni stražarji trudijo, da bi bili čim manj opazni iz varnostnih razlogov. Varovana oseba za najem varnostnika telesnega stražarja zahteva kompetence kot so: strokovnost, zanesljivost, spretnost, sposobnost, odgovornost, komunikativnost in fizična pripravljenost.. 11.3.3. PRIMER 3. Varnostnik telesni stražar bo naredil vse kar je v njegovi moči, da se bo varovana oseba gibala nemoteno in počutila varno v času varovanja.. 11.4 POPULACIJA 1. NEVTRALNA OSEBA – tokrat naj bo to oseba POLONA 2. VARNOSTNIK TELESNI STRAŽAR – tokrat naj bo to oseba MIHA 3. VAROVANA OSEBA POSLOVNEŽ – tokrat naj bo to oseba MARKO Intervju je anonimne in zaupne narave, zato smo tudi intervjuvane osebe poimenovali drugače oziroma z drugimi imeni.. 33.

11.5 REZULTATI Intervju je bil anonimen, odgovori na postavljena vprašanja so citirani. 1. Katere so po vašem mnenju kompetence varnostnika telesnega stražarja? Tabela 3: Odgovori na vprašanje kompetenc varnostnika telesnega stražarja. POLONA. MIHA. MARKO. Zmogljivost, spretnost,. Strokovnost, odgovornost,. Usposobljenost, hitra. sposobnost, učinkovitost.. fizična pripravljenost,. odzivnost, pogum,. komunikativnost,. prilagodljivost.. zanesljivost.. Razlaga: Vsak vprašani odgovori glede na svoje potrebe oziroma katere kompetence si vsak posamezni vprašanec želi, da bi jih varnostnik telesni stražar imel. Pri besedah sposobnost, strokovnost in usposobljenost so se ujeli in bili enakega mnenja glede kompetenc.. 2. Kaj je po vašem mnenju naloga varnostnika telesnega stražarja? Tabela 4: Odgovori na vprašanje nalog varnostnika telesnega stražarja. POLONA. MIHA. MARKO. Da zaščiti varovano osebo,. Varovanje varovane osebe. Varovati varovano osebo,. da ji zagotovi varnost v. s svojim življenjem,. če je potrebno ali nujno. primeru ogroženosti.. priprava načrta varovanja,. pa tudi opraviti določene. ocenitev ogroženosti. dejavnosti namesto. varovane osebe,. varovane osebe (nakupi,. sposobnost prepoznavanja. itn).. potencialnih oseb storitve kaznivega dejanja, napada na varovano osebo.. Razlaga: Vsi trije so enakega mnenja, da je kot glavna naloga varovati osebo z namenom, da bi se varovana oseba počutila čim bolj varno in sproščeno.. 34.

3. Ali menite, da so usluge varnostnika telesnega stražarja v Sloveniji sploh potrebne? Tabela 5: Odgovori na vprašanje uslug varnostnika telesnega stražarja. POLONA. MIHA. MARKO. Odgovor je bil DA.. Odgovor je bil NE.. Odgovor je bil DA.. Če gre za neko znano. Niso potrebne, kajti. Glede na vsakodnevno. osebnost ali kakšnega. Slovenija ni ogrožena niti. nestabilno in. vladnega predstavnika, ki. ni rizična država v kateri. nepredvidljivo življenje. ga v teh časih ljudje ne. potrebujejo varnostnike. kjer prevladuje. marajo.. telesne stražarje.. nezadovoljstvo in finančno pomanjkanje bodo tovrstne usluge čedalje bolj potrebne.. Razlaga: Polona je na to vprašanje odgovorila iz vidika državnega varovanja. Mihov odgovor je zelo realen, kajti iz njegovega odgovora lahko razberemo da razmišlja kot varnostnik telesni stražar in da je prepričan v svoje sposobnosti in se prav tako v svojem privatnem življenju izogiba morebitnim nevarnostim. Markovo razmišljanje je usmerjeno z vidika poslovneža, ki glede na svojo morebitno izpostavljenost javnosti po našem mnenju pravilno razmišlja o tem, da bi morda lahko bil kdaj fizično napaden glede na svoje premoženje. Zaradi Markove medijske izpostavljenosti se Marko boji, da bi bil izveden morebiten napad na njega ali pa celo tudi na njegovo družino.. 35.

4. Se počutite kakorkoli ogroženi na slovenskih ulicah? Če je odgovor pritrdilen, bi si v primeru vaše ogroženosti želeli najeti varnostnika telesnega stražarja? Tabela 6: Odgovori na vprašanje o ogroženosti na slovenskih ulicah. POLONA. MIHA. MARKO. Odgovor je bil NE.. Odgovor je bil NE.. Odgovor je bil DA.. Ni nobenih groženj,. Počutim se varno.. Telesni stražar je. izgredov ali napadov s. potreben še posebej če. katerimi bi lahko bila. določene dejavnosti. kakorkoli ogrožena.. potekajo v večernih urah, ko je nevarnost ropov, nasilja večja.. Razlaga: Odgovor Polone in Miha je enak, kajti govorita iz lastnih izkušenj in dejanskega stanja v Sloveniji. Marko pove, da je ogrožen, ker je njegovo življenje sestavljeno tudi iz nočnega življenja. Po noči je za Marka bolj tvegano za napad, ker se giba predvsem po nočnih restavracijah in klubih in obstaja večja nevarnost za napad.. 36.

5. Ali se lahko varnostnik telesni stražar poslužuje z različnimi sredstvi za obrambo sebe ali varovane osebe (uporaba strelnega orožja, sredstev za vklepanje in vezanje, plinski razpršilec, službeni pes, itn). Tabela 7: Odgovori na vprašanje o uporabi različnih sredstev za obrambo. POLONA. MIHA. MARKO. Odgovor je bil NE.. Odgovor je bil DA.. Odgovor je bil DA.. Telesni stražar nima. Kadar je ogroženo. Po mojem mnenju je. nobenih pooblastil za. življenje varovane osebe,. uporaba določenih. uporabo sredstev za. ter njegovo življenje,. obrambnih sredstev nujno. obrambo sebe ali varovane. lahko uporablja strokovno. potrebna, ker v. sebe, prav tako mu to. fizično silo, sredstva za. nasprotnem varovana. zakon ne dovoljuje.. vklepanje ter strelno. oseba nima enakega. orožje.. občutka varnosti. So situacije kjer le besede in opozorila niso dovolj in je uporaba razpršilca, sredstev za vklepanje potrebna da se varovanje osebe izvede učinkovito.. Razlaga: Pri Poloninem odgovoru je razvidno, da ni imela nikakršnega stika z varnostnikom telesnim stražarjem in Zakonom o zasebnem varovanju, ki negira njeno trditev. Miha kot strokovnjak na tem področju odgovori po navedbah zakona o zasebnem varovanju v 45. členu, kjer so navedeni ukrepi varnostnika in mu dovoljuje uporabo le teh. Pri tem odgovoru nas je pritegnil izraz uporaba strokovne fizične sile. Miha je v tem svojem izrazu poenostavil in strnil uporabo fizične sile, ki je dovoljena in se uporablja s strokovnim prijemom, metom ali padcem. Marko ne odgovori po zakonu, ker ga ne pozna in mu poznavanje le tega ni potrebno. Odgovori po svoji vesti in logični razlagi, kajti kako bi ga lahko varnostnik telesni stražar obvaroval samo z besedami oziroma opozorilom. Uporaba dovoljenih sredstev je za njega nujno potrebna v primeru napada. Ne predstavlja si obrambe brez navedenih sredstev, seveda pa varnostnik 37.