Komunikacija med zaposlenimi v vrtcu Škofljica

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA. DIPLOMSKA NALOGA VLASTA VIRŠEK. KOPER 2018.



UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja. Diplomska naloga KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI V VRTCU ŠKOFLJICA Vlasta Viršek. Koper 2018 Mentor: doc. dr. Beno Arnejčič.



ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakor koli pomagali pri nastajanju diplomske naloge. Zahvaljujem se doc. dr. Benu Arnejčiču, ki me je s predavanji in vajami pri izbirnem predmetu Socialne veščine z otroki in starši spodbudil k širšemu razmišljanju in pogledu na dogajanja v strokovnem in profesionalnem okolju. Hvala tudi za spodbudne besede in pomoč pri izbiri strokovne literature. Iskrena hvala moji družini in vsem bližnjim, predvsem za potrpljenje, podporo in spodbudo. Zahvala gre tudi sodelavcem, ki so sodelovali v anketnem vprašalniku, in ožjim sodelavkam, ki so me v pozitivnem smislu kakor koli opominjale na zaključek študija..



IZJAVA O AVTORSTVU. Podpisana Vlasta Viršek, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja,. izjavljam,. da je diplomska naloga z naslovom Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica - rezultat lastnega raziskovalnega dela, - so rezultati korektno navedeni in - nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.. Podpis: ______________________. V Kopru, dne __________________.



IZVLEČEK Komunikacija je v današnjem času ključna, saj se z njeno pomočjo krepijo socialne kompetence posameznika. Ločimo verbalno in neverbalno komunikacijo. Omogoča nam, da jo opazujemo in da smo opaženi. Vidne vzorce komunikacije smo nezavedno prenesli že od naših prednikov in jih s časom tudi na svoj način razvili. To nas je oblikovalo v osebnosti z različno stopnjo empatije. Komunikacija in empatija sta povezani na različnih ravneh, v naši nalogi se bomo osredotočili na prvo. V diplomski nalogi je bila v empirični raziskavi uporabljena metoda anketnega vprašalnika. Ugotoviti smo želeli način in razumevanje komunikacije med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje iz prakse in veščine komuniciranja na vseh ravneh med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Anketiranci dnevno uporabljajo različne vrste komunikacije. Na različnih ravneh se med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica pojavljajo težave in trenja, do katerih privede napačno razumevanje istih navodil in uveljavljanje svojih. Največjo problematiko predstavljajo medsebojni odnosi, ki pa se jim zaposleni lahko delno izognejo na način komuniciranja s pomočjo elektronske pošte. Zaposleni najbolj cenijo odkritost, občuten problem se pojavi pri nekorektnosti. Ustrezna izobraževanja o komunikaciji omogočajo vpogled in širjenje ustreznega komuniciranja zaposlenih. To omogoča pozitivne rezultate, ki se izkažejo pri profesionalnosti zaposlenih, ustrezni reakciji v različnih situacijah, podajanju in sprejemu ključnih informacij. Rezultati in evalvacija nam predstavljajo smernice za kakovostnejšo komunikacijo med zaposlenimi v prihodnosti in spretne uporabe komunikacijskih veščin in izboljšanje medsebojnih odnosov. Ključne besede: komunikacija, empatija, zaposleni, Vrtec Škofljica, medosebni odnosi..



ABSTRACT Communication between the employees in the kindergarten Škofljica Nowadays communication is of utmost importance as it helps strengthen individual's social competences. We distinguish between verbal and non-verbal communication. It enables us to observe it and to be observed. Visible patterns of communication have been passed on subconsciously already from our ancestors and we have gradually developed them in our own way. This shaped us into personalities with different levels of empathy. Communication and empathy are connected on different levels and our dissertation will focus on the former. The method of a survey questionnaire was used in the empirical research in this dissertation. We wanted to establish how the employees of Vrtec Škofljica communicate and how they understand communication. We were interested in practical experience and communication skills on all levels between the employees of Vrtec Škofljica. The interviewees use different types of communication on a daily basis. Misunderstanding instructions and enforcement of their own ones leads to frictions and problems between the employees of Vrtec Škofljica, which appear on different levels. Interpersonal relationships represent the largest problem; however, employees can partially avoid this problem by communicating via e-mail. The employees appreciate honesty the most, but the problem occurs when it comes to incorrectness. Relevant courses on communication enable an insight and spreading of the appropriate forms of employees' communication. This brings positive results, which are shown in professional attitude of the employees, appropriate reactions in different situations and delivery and reception of key information. The results and their evaluation present guidelines for a more professional communication between employees in the future, skilful uses of communication skills and improved interpersonal relationships. Keywords: communication, empathy, employees, Vrtec Škofljica, interpersonal relationships..



KAZALO VSEBINE 1. UVOD ..................................................................................................................... 1. 2. KOMUNICIRANJE .................................................................................................. 3 2.1 Značilnosti komuniciranja................................................................................. 4 2.2 Ravni komuniciranja ........................................................................................ 5 2.3 Vrste komunikacije........................................................................................... 5 2.4 Profesionalna komunikacija ............................................................................. 7. 3. EMPATIJA .............................................................................................................. 9 3.1 Ali empatijo lahko merimo? .............................................................................10 3.2 Empatija in sočutje..........................................................................................12. 4. KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI V VRTCU..................................................13 4.1 Formalna komunikacija ...................................................................................14 4.2 Neformalna komunikacija................................................................................14. 5. EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................16 5.1 Problem, namen .............................................................................................16 5.2 Raziskovalna vprašanja ..................................................................................16 5.3 Metode raziskovanja .......................................................................................16 5.4 Udeleženci ......................................................................................................16 5.5 Pripomočki ......................................................................................................17. 6. ANALIZA REZULTATOV .......................................................................................18. 7. RAZPRAVA IN EVALVACIJA ................................................................................33. 8. SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................36. 9. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................38. 10 PRILOGE ..............................................................................................................39.



KAZALO SLIK Slika 1: Anatomija empatije .......................................................................................11 Slika 2: Struktura zaposlenih v Vrtcu Škofljica ...........................................................13 Slika 3: Delovno mesto ..............................................................................................18 Slika 4: Na kakšen način najpogosteje komunicirate s sodelavci? .............................19 Slika 5: Kakšna je po vašem mnenju komunikacija med sodelavci? ..........................20 Slika 6: Ali menite, da ustrezna komunikacija povečuje delovno motivacijo? .............21 Slika 7: Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu, in katera uporabljate? ...................................................................................21 Slika 8: Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu, in katera uporabljate? ...................................................................................22 Slika 9: Kaj po vašem mnenju najpogosteje privede do slabe komunikacije? ............22 Slika 10: Prek katerega načina – medija največkrat prejmete pomembne informacije? .....................................................................................................................23 Slika 11: Kaj bi izboljšali pri komunikaciji na delovnem mestu? ...................................24 Slika 12: Do katerih motenj največkrat prihaja pri komuniciranju med sodelavci? ........25 Slika 13: Ali menite, da bi bili odnosi med sodelavci lahko boljši?................................25 Slika 14: Ali si sodelavci med seboj pomagate? ..........................................................26 Slika 15: Ali odnosi med sodelavci vplivajo na vašo delovno motivacijo? ....................26 Slika 16: Ali se s sodelavci pogovarjate o svojih osebnih stvareh? ..............................27 Slika 17: Katere od naštetih lastnosti najbolj cenite pri sodelavcih? .............................28 Slika 18: Katere od naštetih lastnosti vas pri sodelavcih najbolj motijo? ......................29 Slika 19: Ali se sodelavci družite izven delovnega časa? ............................................30 Slika 20: Kako ocenjujete medosebne odnose s sodelavci? ........................................30 Slika 21: Kateri od naštetih dejavnikov največkrat vplivajo na konflikte med vami in sodelavci?.....................................................................................................31. KAZALO PRILOG Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................39.



Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 1 UVOD Komunikacija v vrtcu je prva in osnovna dejavnost pred vsemi drugimi, ki se dogajajo in izvajajo. Komunikacija je sestavni del vsakdanjega življenja. Dobra in kakovostna komunikacija je ključ do dobrih in prijaznih odnosov, s katerimi vsi, odrasli in otroci, pridobijo največ, ostali se učimo in pridobivamo kakovostne socialne kompetence. Predvidevamo, da se zaposleni v vrtcu zavedajo, da so ustreznost, nivo komunikacije in različne relacije pomembni za vse, ki delamo v vrtcu in imamo kakršno koli povezavo. Vzgojitelj predšolskih otrok je vzorec in je prvi in edini stik z otrokom, staršem, ko prestopijo prag vrtca, in posledično tudi z ostalimi zaposlenimi, bodisi strokovnimi delavci ali tehničnim kadrom. Vsi, ki smo povezani z vrtcem, smo dolžni posredovati in ustvarjati dobro, kakovostno komunikacijo. Smo na ogled otrokom, staršem in zaposlenim med seboj. Vsi spremljamo verbalno, še bolj neverbalno komunikacijo v interakciji s sogovorniki. V vsakodnevni praksi nekateri zaposleni opažamo težave v komunikaciji med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. To se kaže predvsem kot pomanjkanje komunikacijskih veščin. Posebej izstopa primer napačnega razumevanja istega navodila ter neprofesionalnega vedenja in slabih odnosov med zaposlenimi. Problem slabe in neprimerne komunikacije se odraža tudi v empatiji zaposlenih. Empatija je v različnih virih opredeljena različno, povezujemo jo s prepoznavanjem lastnih čustev in čustev drugih. Z navedenim problemom se zaposleni srečujejo vsak dan in se pojavlja na različnih nivojih komunikacije, predvsem pa na relacijah: vzgojitelj – vzgojitelj in vzgojitelj – drugi zaposleni v vrtcu. Z nalogo želimo ozavestiti zaposlene, da se usposobljenost v veščinah verbalne in neverbalne komunikacije odraža v empatičnih medsebojnih odnosih med zaposlenimi, kar omogoča lažje razumevanje navodil in nalog v delovnem procesu ter pripomore k boljšim medosebnim odnosom in pozitivni delovni klimi v kolektivu. V prvem, teoretičnem delu se opredeljujemo na pojem komunikacije in socialnih veščin na splošno in tiste, ki potekajo v vrtcu. Podrobneje razložimo pojem komunikacije, izvor besede, pojma in podrobnejšo razlago. Podrobneje predstavimo značilnosti komuniciranja, ravni komuniciranja, vrste komuniciranja in profesionalno komunikacijo. V nadaljevanju se osredotočimo na empatijo in osebnost, kar je pomemben del, ki zelo vpliva na kakovostno in profesionalno delo ter odnos do njega. Hoffman (2001, v Alic, Ceric in Habibovic, 2015) je opredelil empatijo kot zavedanje notranjega stanja druge osebe, kar zajema misli, občutke, percepcije in namen. Podobno. 1.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. sta Stepien in Baernstein (2006) empatijo opredelila kot razumevanje občutkov druge osebe.. 2.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 2 KOMUNICIRANJE »Beseda komunikacija izvira iz latinske besede communicare, ki pomeni (po)deliti, sporočiti, narediti nekaj za skupno. V evropske jezike je prišla v času renesanse. Temeljni koren besede je »mun«, ki se navezuje na »skupnost«, »radovednost«, »pomen«. Beseda »munus« se nanaša na javno izkazane dolžnosti, davke, rituale v čast mrtvih. Beseda communicato v latinščini pomeni splošne človeške spretnosti povezovanja s pomočjo simbolov, niti medsebojnega prepoznavanja ljudi, temveč se je nanašala na nekaj splošno otipljivega ali jasnega, pa tudi na retorično spretnost govorcev, da pripravijo svoje občinstvo do sodelovanja v razpravi. Podobno beseda communare pomeni splošno korist, skupno dobro, commuto pa pomeni menjati.« (Ule, 2005, str. 10). Komunikacijo lahko opredelimo na več različnih načinov. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (Komunikacija, 2017) je komunikacija opredeljena kot sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega. V terminološkem slovarju je komunikacija opredeljena kot besedno sporazumevanje oz. govorno sporazumevanje nastopajočega s soigralci in občinstvom. Komuniciramo ves čas, vedno, povsod. To nas opredeljuje kot socialna bitja. »Čeprav smo vsi spodobni komunicirati, moramo tudi upoštevati, da prav vse ne more biti predmet sporazumevanja. Potrebujemo meje ali skupna pravila.« (Fabris, 2016, str. 8). »Komuniciranje je življenjski element, v katerega se urojevamo kot kulturna bitja, v katerem živimo, ustvarjamo, se realiziramo, skratka, je neizogiben in univerzalen del našega bivanja in bistva.« (Ule, 2005, str. 9). Je bistvo, ki vsebuje rituale, kot so odnosi na dnevni relaciji ki vključujejo neformalne pogovore, pozdravljanje, reševanje težav, kritiziranje in ostalo. »Komunikacija je osrednja socialna dejavnost ljudi, in sicer zaradi tega: - ker večino svojega zavestnega življenja posvetimo komuniciranju z drugimi ljudmi ali s samim seboj; - ker je izjemno univerzalna dejavnost, ki prežema vse druge človekove dejavnosti; - ker nam izjemno veliko pomeni, kako komuniciramo in kako uspešni smo v tem; - ker je komuniciranje edini način, da spoznamo, kdo smo in kako to povemo drugim.« (Ule, 2009, str. 12). Komuniciranje poteka z ljudmi, s katerimi smo dnevno obkroženi, kot npr. z družinskimi člani, s sodelavci, z naključnimi sogovorniki. Poteka na različnih lokacijah in. 3.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. vpliva na naše trenutno razpoloženje, ki je odvisno od stanja duha, časa, prostora in situacije. Skozi komunikacijo ljudje izražamo medosebne odnose, samopodobo, ideologijo in socialno-komunikacijske kompetence. Umetnost komunikacije je biti razumljen, kar v sodobnem svetu predstavlja velik izziv v vsakdanjem sporazumevanju v družini, v odnosih s prijatelji in še posebej v vlogi pedagoga, svetovalca ali v poslovnem odnosu. Dobra komunikacija je odgovornost vseh.. 2.1. Značilnosti komuniciranja Ule (2005) poudarja, da je komunikacija pomemben družbeni proces in se odraža. tako na verbalnem kot na neverbalnem komuniciranju. Neverbalno komuniciranje se razlikuje od verbalnega po tem, da ni potrebe v izražanju besedila. Obe komunikaciji delujeta skupaj. Vedno je pred verbalno komunikacijo bolj izrazita neverbalna. Neverbalna sporočila so odraz trenutnega psihofizičnega stanja sogovornika. Pri tem načinu komunikacije smo vedno pozorni na izraz na obrazu, oči, dinamiko glasu, pozicijo telesa, geste, dotik. Pri neverbalni komunikaciji je tudi značilno, da poteka hkrati med sogovornikoma, saj oba oddajata svoja sporočila, jih sprejemata in prevajata. »Neverbalno komuniciramo že s svojo navzočnostjo v socialni situaciji oziroma v prostoru.« (Ule, 2009, str. 173). Nemogoče se je izogniti neverbalni komunikaciji, izognemo se lahko le verbalni. Ule (2009) pravi, da komuniciranje med ljudmi predpostavlja simbolni sistem sporočil, ki jih pošiljamo drug drugemu. Simbolni sistemi so skupni vsem ljudem določene kulture. Govorni jezik je najbolj izdelan in najobširnejši sistem sporazumevanja. Je osnova vsem ostalim sistemom, kot npr. pisnemu jeziku, in temelji na rabi simbolov in znakov. Ti znaki so lahko v obliki besed, matematičnih znakov, prometnih znakov, simbolov, ikon, indeksov. Jezik ima kot komunikacijsko sredstvo tri vloge: da pošilja, prenaša in sprejema pomene. Pri tem nam omogoča, da vzpostavimo stike, odnose ali pa se jim izognemo. Omogoča nam povezavo z drugimi, izražanje in upravljanje lastnih čustev. Omogoča nam tudi ustvarjanje nove stvarnosti, da nadzorujemo in da smo nadzorovani. Področje komunikacije pokrivajo številne znanstvene discipline: sociologija, psihologija, politologija, jezikoslovje, antropologija, organizacijske vede, informatika. Navaja še, da samo ljudje uporabljamo jezik zavestno in ustvarjalno, ter zahteva sodelujoče. »V komunikaciji ne upoštevamo samo sebe, ampak najin odnos. Komuniciranje ni nikoli samo rezultat napora enega, ampak rezultat odnosa med partnerji v komuniciranju.« (Ule, 2005, str. 19).. 4.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Človek je simbolno bitje in za komunikacijo uporablja simbole in pomene v govorni in pisni obliki ter neverbalno izražanje. Večji poudarek čustvo daje govorni in pisni obliki, saj so človeška čutila slabše razvita kot pri živalih, čeravno je lahko neverbalno izražanje bolj učinkovito.. 2.2. Ravni komuniciranja Ule (2005) predstavlja različne ravni komunikacije; od medosebnega, skupinskega,. organizacijskega in množičnega. V literaturi je opredeljenih več delitev ravni komuniciranja. West in Turner (2004, v Ule, 2005) sta opredelila komunikacijo z naslednjimi ravnmi: 1. raven: znotraj osebno komuniciranje vsebuje dialog s samim seboj; 2. raven: medosebno komuniciranje je dogajanje, ki poteka pri eni ali več osebah in udeleženec sodeluje; 3. raven: komuniciranje v skupinah je običajna oblika komunikacije, ki se odvija v skupinah na delovnih mestih in v pogovoru med znanci in prijatelji. V tej obliki ni nujno, da posameznik sodeluje; 4. raven: komuniciranje v institucijah je sestavljeno iz medosebnega in skupinskega komuniciranja. Dogaja se v kolektivih in institucijah; 5. raven: komuniciranje v javnosti poteka v oblikah, ko en človek ali skupina ljudi pošilja sporočila preostalim, ki sodelujejo kot poslušalci; 6. raven: množično komuniciranje poteka v obliki posredovanja sporočil, obvestil medijem za končne uporabnike: poslušalce, gledalce, bralce; 7. raven: multikulturno komuniciranje poteka med pripadniki različnih kultur in skupin.. 2.3. Vrste komunikacije Glede na obliko in uporabo simbolov v komunikaciji poznamo besedno in nebesedno. komunikacijo. »Kdor govori ali piše, potrebuje poslušalca oziroma bralca. Kdor govori ali piše, želi, da mu drugi verjamejo, ali vsaj, da mu verjamejo tisti, ki ga poslušajo ali berejo /.../.« (Fabris, 2016, str. 103). Besedna komunikacija poteka na simbolnem nivoju, sistemu sporočil, ki jih pošiljamo drug drugemu. Vsaka kultura ima določen simbolni sistem. Najbolj razširjen in izdelan sistem je govorni sistem. Govorni jezik je podlaga vsem drugim jezikovnim sistemom in tudi pisnemu jeziku. Interakcije, ki tvorijo jezikovno-govorni sistem, so znaki, ki so nosilci pomena in tvorijo besede. Brűhler (1934, v Ule, 2009) je v tridesetih letih prejšnjega stoletja znake razdelil na: signale – znake, ki izzivajo našo pozornost in. 5.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. določeno dejavnost, simbole – znake, ki predstavljajo in označujejo stvari in pojave, ter ekspresije – znake ki izražajo naša notranja stanja. »Struktura verbalnega jezika je edinstvena; sestavljena je iz enot – glasov, ki so ločene enote. To dejstvo da jeziku neverjetno fleksibilnost. Enote, torej glasovi, se z lahkoto povezujejo in kombinirajo v različne besede, te pa v stavke, ki izražajo sklenjene misli in ideje.« (Ule, 2005, str. 133). Mandić (1998) navaja, da je raziskovanje nebesedne komunikacije veliko mlajše kot raziskovanje besedne komunikacije. Načinov razvrščanj je več, da bi lažje ločili, kaj sodi v besedno in kaj v nebesedno področje komunikacije. Kadar med seboj komuniciramo, slišimo besede in se nikakor ne odzivamo samo nanje. »Poslušamo« z očmi in med vrsticami. Opazujemo geste, iz katerih lahko razberemo misli in občutke, saj besede lahko lažejo, govorica telesa pa nikoli (Wilhelm Reich), saj so geste načeloma nadomestilo za besede in z njimi natančneje sporočamo misli in občutke. V svojem delu Mandić (1998) navaja raziskovalca Fislerja, ki je razdelil nebesedno komunikacijo na kinezično (informacija, oblikovana s pomočjo različnih mišic – geste, izraz obraza), prosemično (upoštevanje fizične bližine govorcev, prostorski razpored udeležencev komunikacije, vedenje drugih ljudi v prostoru). Raziskovalec Fisler je v resno raziskovanje komunikacije vključil tudi telesni dotik, gibe nog. Nebesedna komunikacija je univerzalna oblika človeškega govora, ki se razvija in spreminja z razvojem kultur, s socialnim položajem, tipom osebnosti in s pripadnostjo skupinam. Vidiki nebesedne komunikacije: 1. zvočni izraz je močan vidik nebesedne komunikacije. Z glasom, ki nas lahko boža ali nas moti, s frekvenco, njegovo dinamiko, melodiko, ritmičnostjo, premori, vzdihi in izdihi, s kašljanjem, z zehanjem je vidno trenutno razpoloženje sogovornika; 2. izraz obraza je najpomembnejši vidik nebesedne komunikacije. Vsak od nas ima poseben sestav obraznih izrazov in to nas označuje. Pregovor pravi, da so oči ogledalo duše in na obrazu posameznika lahko preberemo marsikaj, saj je izraz povezan s čustvi, trenutnim razpoloženjem osebe; 3. izraz kretenj je opazen skozi gibe rok pri sporazumevanju, saj nekateri gibi podkrepijo besedno komunikacijo. Ni vseeno, kako se rokujemo, kaj počnemo z rokami med pripovedovanjem; 4. postularna ekspresija proučuje položaj telesa v položaju stanja, sedenja, čepenja, klečanja in ležanja;. 6.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 5. proksemična ekspresija in proučevanje telesnih stikov se kažeta v dotikanju in posledično že poseganju v intimo oz. osebni prostor sogovornika. Izjema, kjer je telesni stik sprejemljiv, so otroci, ki ga poiščejo instinktivno in v določenem trenutku; 6. vedenje v prostoru opredeljuje položaj, vrsto odnosa med udeleženci in cilj njihovega razgovora pa tudi število gibov, ki sporočajo položaj in razpoloženje; 7. ritem je najbolj očiten v hoji in v energiji osebe, ki jo oddaja; 8. gib v prostoru pripoveduje našo zgodbo in omogoča razložiti vidike nebesednega; 9. obleka in drugi učinki zunanjega izgleda imajo močan vpliv na druge ljudi in na osebo samo, čeprav ima obleka poleg varovalne vloge tudi estetski pomen; 10. skiciranje-risanje-slikanje lahko dobi simbolni pomen. Ob dobrem opazovanju lahko vidimo, kako posamezniki med poslušanjem ali pogovorom po telefonu ali kar tako rišejo, čečkajo. Glede. na. razdaljo. opredelimo. komunikacijo. kot. posredno,. neposredno,. direktno/indirektno in osebno/neosebno. Glede na smer ločimo enosmerno, dvosmerno in večsmerno komunikacijo. Glede na udeležence in uporabljene poti ločimo intrapersonalno komuniciranje (sami s seboj), interpersonalno – medosebno komuniciranje (neposredno komuniciranje med dvema osebama ali več – pogovor, sestanek), skupinsko, organizacijsko in javno (sredstva množičnega obveščanja, mediji, informativno, povezovalno in izobraževalno komuniciranje). Glede na modaliteto ločimo vizualno (vidno), auditorno (slušno), kinestetično (gibalno), olfaktorno (vohalno) in gustatorno (okušalno) komunikacijo.. 2.4. Profesionalna komunikacija Profesionalna komunikacija je pomemben kazalnik, ki se odraža v različnih odnosih. v pozitivni naravnanosti, prijaznosti, ljubeznivosti, srčnosti in vljudnosti. Komunikacija je veščina, ki jo je treba razvijati skozi vseživljenjsko učenje. Odraža se celostno – na telesni, duševni in duhovni ravni. Nemogoče je komunicirati samo z govorjenjem besed, pomagamo si tudi z mimiko obraza in telesa, višino glasu, ritmom in dinamiko povedanega. Komunikacija je v številnih virih navedena tudi kot spretnost vplivanja in sporazumevanja. Kakovost življenja organizacije je v veliki meri odvisna od kakovosti komunikacije zaposlenih. Način komuniciranja je eden največjih izzivov, s katerimi se srečujemo v organizacijah v naši družbi in pri komuniciranju s posamezniki. »Profesionalna komunikacija posledično vpliva na organizacijsko kulturo in klimo, ki se 7.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. povezuje s stopnjo zadovoljstva zaposlenih pri delu in delovnem mestu. Zadovoljstvo je tudi v tesni povezavi z zadovoljevanjem potreb, zato je pomembno, da se naučimo uravnoteženosti zadovoljevanja lastnih potreb in pri tem pazimo, da ne ogrožamo zadovoljevanja potreb drugih.« (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 51).. 8.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 3 EMPATIJA Beseda ima jezikovne korenine v antični grščini – iz »empatheia«,1 ki je sestavljena iz »en«2 in »pathos«3 –, a podrobno znanstveno raziskovanje empatije ima relativno kratko zgodovino. Njeno rabo lahko zasledimo v filozofski estetiki. Od tam izvira angleški izraz kot dobesedni prevod nemškega »einfuhlung«4 – ta izraz je bil sprva v uporabi pri analiziranju umetniških del in narave, pozneje pa se je razvil v bolj splošen termin za prepoznavanje drug drugega. Po prvem, filozofsko orientiranem obdobju proučevanja so večino raziskovanja empatije izvajali razvojni in socialni psihologi. Velik del socialno-psiholoških raziskav je bil posvečen vprašanju, kateri mehanizmi nam omogočajo, da »se postavimo v čevlje nekoga drugega«. Na osnovnem fenomenološkem nivoju empatija označuje afektivni odziv na čustveno stanje drugega, ki ga neposredno zaznamo in si ga predstavljamo. Po našem lastnem razumevanju se empatija pojavi, ko opazovalec zazna ali si predstavlja čustvo drugega, kar sproži tak odziv, da opazovalec čuti, kar čuti drugi. Seveda obstaja toliko definicij, kolikor je raziskovalcev tega področja. Hoffman (2001, v Alic idr., 2015) je empatijo opredelil kot zavedanje notranjega stanja druge osebe, kar zajema misli, občutke, percepcije in namen. V vsaki definiciji življenjskega sloga je poudarek na povezanosti posameznika z drugimi, kar je bistvo empatije. Isti avtorji so se na Hoffmana sklicevali tudi pri definiciji empatije, ki so jo definirali na dva načina: - empatija je kognitivno zavedanje notranjih stanj druge osebe, torej njegovih ali njenih misli, čustev, zaznavanj in namer; - empatija je posreden afektivni odziv na drugo osebo. Empatijo obravnava kot komponento čustvene inteligence, torej kot vrsto čustvene pismenosti; definira jo kot zmožnost posameznika, da primerno čustvuje ob situaciji nekoga drugega in ne ob svoji osebni situaciji. Stepien in Baernstein (2006) sta empatijo opredelili kot razumevanje občutkov druge osebe. Fenomen empatije vključuje zmožnosti deljenja afektivnih izkušenj drugih. Raziskave kažejo, da je deljenje čustev drugih povezano z aktivacijo v živčnih strukturah, ki so aktivne tudi med neposredno. 1. Strast.. 2. V.. 3. Čustvo, trpljenje.. 4. Vživljanje. 9.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. (lastno) izkušnjo takih čustev. Nedavne študije kažejo tudi, da je empatija zelo prilagodljiv pojav in da se posredni odzivi spreminjajo glede na številne dejavnike, kot so vrednotenje konteksta, medoseben odnos med empatom in drugimi ali stališče, zavzeto med opazovanjem drugega. Znanstveniki domnevajo, da se je pri ljudeh, podobno kot pri številnih drugih bitjih, razvila potreba po medsebojni pomoči, ker je bilo sodelovanje znotraj velikih družbenih skupin nujno za preživetje, hkrati je bilo treba tekmovati za dobrine, zato je bila ključnega pomena tudi pripravljenost onesposobiti nasprotnika. Bhattacharjee (2018) se je v svojem prispevku sklicevala na socialnega nevrologa Decetyja, ki prihaja s chichaške univerze in pravi, da smo ljudje najbolj družabna bitja na svetu, smo pa tudi najnasilnejša bitja na svetu. Znanstveniki pravijo, da se zaradi empatije v nas zgane sočutje, da pomagamo ljudem v stiski. Nedavne ugotovitve kažejo, da so dojenčki sposobni empatije že pred prvim rojstnim dnem. Če pomanjkanje empatije spremlja posameznika že od otroštva, ali to pomeni, da je to zasajeno v genih, zavito v DNK kot kača? Podobno kot pri številnih boleznih imata prste vmes genetika in okolje. »Čim boljši je naš stik s samim sabo, boljše in globlje je lahko naše razumevanje drugih.« (Juul, 2017, str. 9). Opredelil je tudi empatijo. »Empatija pomeni prijateljstvo, prijaznost, zmožnost vživljanja v druge in razumevanje v vsakdanjem življenju, kaže pa se v kakovosti, globini in intenzivnosti medosebnih odnosov.« (Juul, 2017, str. 13).. 3.1. Ali empatijo lahko merimo? Empatija ima več dimenzij in jo težko merimo. Večina raziskav uporablja. samoevalvacijo kot pokazatelj medosebne odzivnosti, lestvico grajenja empatije in uravnoteženo lestvico čustvene empatije. Zmožnost vživljanja v počutje sočloveka in zmožnost sočustvovanja sta morda globoko vsajeni v človeka. V preteklem desetletju so znanstveniki ugotovili, da so naši možgani na socialni ravni zmožni sprememb tudi v odraslosti in ljudje se lahko izurimo, da postanemo prijaznejši in bolj velikodušni. Z uporabo slikovne diagnostike lahko znanstveniki ugotovijo, kateri deli možganov so dejavni med procesom vživljanja. Ko raziskovalci združijo te izsledke z izsledki psiholoških testiranj in genetskih testov, ugotovijo biološke in okoljske dejavnike, ki okrepijo ali načnejo zmožnost empatije. Empatijo je mogoče meriti s testi, ki določajo empatični količnik. Vprašanja so namenjena odkrivanju posameznikovega zanimanja za to, kaj drugi čutijo in mislijo.. 10.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Skrajno nesebični ljudje so na enem koncu spektra, tisti povsem brez empatije pa na drugem.. Slika 1: Anatomija empatije (prilagojeno po Bhattacharjee, 2018, str. 110 –110) Slika 1 prikazuje poti empatije v možganih. Posamezni deli možganov so poimenovani in vključujejo razlago posameznih funkcij. Poudarjena območja na sliki prikazujejo odzivanje posameznih delov možganov na druge ljudi. V raziskavi diplomskega dela je Štemberger (2015) odkrila naslednje: večina vprašanih staršev ve, kaj je empatija, in jo pri otrocih tudi načrtno spodbujajo. Starši so mnenja, da je za otroke pomembno spodbujanje empatije tudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Raziskave so pokazale, da je empatija bolj spodbujana s strani mam pri deklicah kot pri dečkih. Mame tudi bolj spodbujajo empatijo pri mlajših kot pri starejših otrocih in uporabljajo različne strategije spodbujanja empatije pri različni starosti otrok. V raziskovalnem članku, kjer je predstavljena obsežnejša raziskava med 264 študenti različnih fakultet v Bosni, so analizirali preference in stvari, ki so mladim najpomembnejše. Vse rezultate so povezali s pridobljeno lestvico empatije. Batson (1998, v Alic idr., 2015, str. 205) … ki v svoji hipotezi o altruistični empatiji pravi: »Ko čutimo empatijo do druge osebe, ji bomo pomagali iz izključno altruističnih razlogov, ne glede na to, kaj lahko s tem pridobimo.« Torej je na teoretični ravni brez dvoma možno opaziti povezavo med življenjskimi slogi in zmožnostjo empatije, saj je osnova obojega povezanost posameznika s socialnim okoljem, primarno z drugimi. V tej raziskavi so si prizadevali pridobiti potrditev te teze. S kvantitativnimi metodami so uporabili vprašalnik. 11.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. o pomembnih stvareh v življenju, lestvico empatije in lestvico lokus kontrole. Ugotovljeno je bilo, da sta študentkam najbolj pomembna odnos z generacijo in uživanje v študiju, študentom pa hobiji in uživanje v športu. V strokovni literaturi obstajajo tudi vprašalniki za merjenje empatije. Enega izmed primerov vprašalnika z naslovom »Interpersonal Reactivity Index«5 je vzpostavil tudi Davis (1983).. 3.2. Empatija in sočutje Pojma empatija in sočutje se pogosto pomešata. Sočutje je definirano kot doživljanje. čustev drugega v nasprotju z zavedanjem ali predstavljanjem teh čustev. Nekateri avtorji opažajo, da zdravniki, ki so sočutni do svojih pacientov, delijo njihovo trpljenje, kar lahko vodi v pomanjkanje objektivnosti in čustvene izčrpanosti. Empatija ima pozitiven učinek na odnos med zdravnikom in pacientom. Po drugi strani pa drugi avtorji obravnavajo sočutje kot enako čustveni komponenti empatije – ne ločujejo med »predstavljanjem« in »deljenjem/doživljanjem« pacientovih čustev. Empatija in sočutje uporabljata različne mreže v možganih. Oba lahko spodbudita pozitivno socialno vedenje, vendar pa empatični odziv možganov ob pogledu na trpljenje drugega človeka včasih pripelje do empatičnega nelagodja, torej negativnega odziva, zaradi česar opazovalec začuti željo, da bi se odvrnil od trpečega – v prizadevanju, da bi ohranil svoje dobro počutje. V povezavi z empatijo in sočutjem lahko omenimo sposobnost prepoznavanja lastnih čustev, čustev in odnosov drugih ter sposobnost osebnega motiviranja in obvladovanja čustev v sebi. To Goleman (2001) imenujemo čustvena inteligenca, ki obsega določene spretnosti, zavedanje, obvladovanje, spodbujanje sebe, empatije in družbene odgovornosti. Pri empatiji v bistvu ni razlike med spoloma. Okolje nas izzove, da v dolgotrajnem druženju z določeno osebo lahko zaznavamo in predvidevamo njene neizrečene misli in besede.. 5. Vprašalnik za merjenje empatije. 12.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 4 KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI V VRTCU V procesu šolanja in izobraževanja nam nihče ni posredoval informacij in znanja, kako komunicirati in zgraditi prijetne odnose s strokovnimi sodelavci in ostalimi zaposlenimi. Izkušnje in socialne veščine nam dajejo največ informacij. Vzgojitelj mora v prvi vrsti uspešno sodelovati v tandemu s svojim pomočnikom vzgojitelja, nato pa z vsemi ostalimi vzgojitelji. Vsak se mora na svoj način potruditi, da gre po potrebi prek sebe za dober odnos med sodelavci, ki ustvarja pozitivno klimo v kolektivu. Vsak prispeva svoje. Vzgojitelji in ostali strokovni delavci se srečujejo na različnih strokovnih srečanjih, ki so opisana v nadaljevanju. Vse informacije in komunikacija z navodili, obvestili, predpisi po strokovni plati potekajo po poti od ravnatelja in njegovega pomočnika do strokovnih delavcev. Vse informacije, ki niso nujno strokovnega značaja, gredo tudi do vseh ostalih v vrtcu, t. i. tehničnega kadra (kuharice, pomočniki kuharic, čistilke, hišniki, perice, gospodinje) in upravno-administrativnega kadra (računovodja, knjigovodja, poslovna sekretarka, vodja ZHR in prehrane). Zaradi boljše preglednosti smo ustvarili grafični prikaz, kar prikazuje Slika 2.. Slika 2: Struktura zaposlenih v Vrtcu Škofljica Vsi udeleženci v komunikacijski shemi so povezani med seboj. Nemogoče je, da bi med seboj komunicirali izključno strokovni delavci posebej, upravno-administrativni ali tehnični del posebej. V vrtcu smo vsi dnevno odvisni od medsebojne komunikacije.. 13.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 4.1. Formalna komunikacija Za strokovne delavce so podani predpisi oz. načini komunikacije in obveščanja, in. sicer strokovni aktivi, delovni sestanki in zbor delavcev. V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2007, 64. člen) so strokovni aktivi opredeljeni kot: »(1) Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji oziroma predavatelji istega predmeta oziroma predmetnih področij. (2) Strokovni aktivi v vrtcu obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu. (3) Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe staršev, učencev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.« Delovni sestanki so srečanja strokovnega kadra, vzgojiteljic in pomočnikov vzgojiteljev. Na njih se dogovarjajo in organizirajo skupine o dejavnosti, ki potekajo na nivoju posamezne enote. Zbor delavcev so srečanja, na katerih se zberejo delavci celotnega zavoda: strokovni delavci, upravno-administrativni in tehnični delavci. Zbor delavcev je priložnost, da se kolektiv v celoti prepozna ter da se izmenjajo različna stališča in pogledi na vodenje zavoda in v bistvu poteka komunikacija na vseh nivojih v vseh smereh. V praksi sta v šolskem letu dva zbora delavcev.. 4.2. Neformalna komunikacija Neformalna komunikacija je dogovorjena na nivoju zavoda in poteka v različnih. oblikah. Terminsko je zapisana v LDN Vrtca Škofljica. Delovni sestanki vzgojiteljic potekajo v vseh enotah vrtca enkrat tedensko ter so namenjeni načrtovanju in skupnim dogovorom na nivoju posamezne enote. Vzgojitelji načrtujejo skupne dejavnosti, ki so aktualne v določenem obdobju (npr. praznovanje jeseni, novoletna dekoracija, pustni čas, skupna srečanja s starši).. 14.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Delovni sestanki pomočnikov vzgojiteljev potekajo na nivoju posameznih enot vsakih štirinajst dni in so namenjeni obveščanju in načrtovanju. Pomočniki vzgojiteljev obravnavajo aktualne teme, načrtujejo dejavnosti v okviru njihovega dela. Kolegij je delovni sestanek vseh, ki so zaposleni na upravi. Skliče ga ravnateljica, prisotni pa so še: pomočnica ravnateljice, tajnica VIZ, računovodja, knjigovodja, vodja ZHR in prehrane in svetovalna delavka. Vsebine se navezujejo na morebitne trenutne težave, ki so povezane z organizacijo in gospodarjenjem vrtca kot zavoda.. 15.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 5 EMPIRIČNI DEL 5.1. Problem, namen V diplomski nalogi bomo analizirali komunikacijo med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica.. Z navedenim problemom se zaposleni srečujejo vsak dan. Pomanjkanje komunikacijskih veščin se vsakodnevno pojavlja na različnih nivojih komunikacije, predvsem na relacijah vzgojitelj – vzgojitelj in vzgojitelj – drugi zaposleni v vrtcu. Problem komunikacije je bil v preteklosti na različnih področjih že analiziran. Osredotočili se bomo na komunikacijo v Vrtcu Škofljica, ki pa v preteklosti še ni bila izpostavljena. Cilj je ugotoviti stopnjo in način komunikacije med zaposlenimi in jim po opravljeni analizi posredovati tudi povratne informacije. V empatičnih medsebojnih odnosih med zaposlenimi se odraža usposobljenost zaposlenih oz. veščine pri verbalni in neverbalni komunikaciji, to omogoča razumevanje navodil in nalog v delovnem procesu ter pripomore k izboljšanju medosebnih odnosov in pozitivni delovni klimi v kolektivu.. 5.2. Raziskovalna vprašanja Na podlagi prepoznavanja odnosov med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica, njihovega. sodelovanja in komunikacije smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja: - Ali vrsta in način komunikacije vplivata na sodelovanje med zaposlenimi? - Kateri dejavniki ovirajo komunikacijo med zaposlenimi? - Kako je komunikacija na relaciji med zaposlenimi prilagojena posamezniku? S pomočjo vprašalnika, ki smo ga delili med zaposlene, nas je zanimalo tudi, kakšne so izkušnje zaposlenih iz prakse in njihove komunikacijske veščine v različnih situacijah. Zanimalo nas je, kaj pri njihovi komunikaciji predstavlja in sproža konflikte in ovire.. 5.3. Metode raziskovanja Diplomska naloga je delo kvalitativnega in kombiniranega metodološkega pristopa. z deskriptivno analizo podatkov. Vzpostavljen je bil anketni vprašalnik, ki je zajemal 19 vprašanj. Prva tri so zajemala demografske značilnosti anketirancev, ostalih 16 vprašanj pa se je navezovalo na komunikacijo zaposlenih, konflikte v njihovi komunikaciji, osebnostne značilnosti in njihova mnenja, ki vplivajo na komunikacijo.. 5.4. Udeleženci Raziskava vključuje vzorec vseh zaposlenih v Vrtcu Škofljica. Povezavo na anketni. vprašalnik smo prek e-Asistenta posredovali vsem zaposlenim na vseh delovnih mestih v Vrtcu Škofljica. Število zaposlenih je 78, njihova starost pa znaša od 22 do 60 let. 16.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 5.5. Pripomočki Za zaposlene smo pripravili vprašalnik, ki smo ga izvedli s spletnim programom,. namenjenim izvajanju anket. Zaposlene smo o temi anketnega vprašalnika predhodno seznanili. Anketni vprašalnik je bil objavljen prek spletne strani https://www.1ka.si/. Analiza odgovorov je bila opravljena s pomočjo spletnega programa, v katerem se je anketa izvajala, in je s pomočjo programa Excel prikazana v obliki preglednic. Povezava za reševanje ankete je bila dostopna v obdobju od 5. do 14. 3. 2018. V tem obdobju je anketo v celoti rešilo 47 anketirancev, 18 anketirancev ankete ni rešilo, vendar ne v celoti ali pa je bila rešena neustrezno. V analizo so zajeti odgovori anketirancev, ki so anketo rešili v celoti. Rezultate analize bomo predstavili vsem zaposlenim in bodo služili kot osnova in smernice za kakovostnejšo komunikacijo med zaposlenimi v prihodnosti.. 17.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 6 ANALIZA REZULTATOV Po podatkih je povezavo na nagovor ankete odprlo 66 anketirancev, kljub temu pa jo je v celoti rešilo 47 oseb. Povezava na anketni vprašalnik je bila poslana vsem zaposlenim, to je 78 osebam. Manjšemu številu rešenih anket lahko pripišemo nezainteresiranost, bolniško odsotnost, nezanimanje in tehnološko nepismenost nekaterih zaposlenih. Anketni vprašalnik zajema več različnih oblik vprašanj, s katerimi bomo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Uvodna vprašanja se nanašajo na demografske značilnosti anketirancev, to so spol in starost ter delovno mesto. To nam predstavlja splošno populacijo anketirancev. Sledila so vprašanja o komunikaciji s sodelavci, med sodelavci, vrste in načini komunikacije o morebitnih motnjah, ki nastanejo v komunikaciji, in o odnosih med sodelavci. Pri anketi je sodelovalo 47 zaposlenih v Vrtcu Škofljica. 98 % anketirancev predstavlja ženski, to je 45 oseb, in le 2 % predstavljata moški spol. Anketiranci so izbirali med štirimi starostnimi skupinami, in sicer do 30 let, 31–40 let, 41–50 let in 51 let ali več. Največ anketirancev (38 %) spada v skupino 41–50 let . Sledi odgovor do 30 let, na katerega je odgovorilo 25 %, to je 12 oseb. Odgovor 51 let ali več je izbralo 19 %, najmanj oseb se uvršča v skupino 31–40 let. Povprečje vseh odgovorov znaša 2,5, torej je povprečna starost zaposlenih v Vrtcu Škofljica 40 let.. Možni odgovori. Spremljevalec - asistent. Administrativno-računovodski delavec (računovodja, knjigovodja, tajnik VIZ) Tehnični delavec (kuhar, pomočnik kuharja, perica, gospodinja, čistilka, hišnik) Strokovni delavec (ravnatelj, pomočnik ravnatelja, vzgojitelj predšolskih otrok, pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok, svetovalni delavec, vzgojitelj… 0 % 10 %20 %30 %40 %50 %60 %70 %80 %90 % Števio odgovori v %. Slika 3: Delovno mesto Slika 3 prikazuje število odgovorov o delovnem mestu zaposlenih v Vrtcu Škofljica. Največ zaposlenih, to je 79 %, se uvršča v skupino »strokovni delavec (ravnatelj, pomočnik ravnatelja, vzgojitelj predšolskih otrok, pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok,. 18.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. svetovalni delavec, vzgojitelj za DSP, vodja ZHR in prehrane)«, to je 37 oseb. Odgovor je pričakovan in smiselno predstavlja večino zaposlenih glede na dejavnost Vrtca Škofljica. Odgovor »tehnični delavec (kuhar, pomočnik kuharja, perica, gospodinja, čistilka, hišnik)« je podalo 13 %, »administrativno-računovodski delavec (računovodja, knjigovodja, tajnik VIZ)« 3 %, »spremljevalec – asistent« pa 5 % anketiranih.. Možni odgovori. Po telefonu. Po e-pošti. Osebno. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Število odgovorov v %. Slika 4: Na kakšen način najpogosteje komunicirate s sodelavci? Slika 4 prikazuje tri možne odgovore, ki se nanašajo na način najpogostejše komunikacije med sodelavci. »Osebno« je odgovorilo 42 oseb, to je 89 % anketirancev. Odgovor je pričakovan glede na okoliščine, v katerih zavod deluje, saj je osebna komunikacija najpogostejša in tudi najpomembnejša. Sledi odgovor »po e-pošti« s 7 %, ki predstavlja razmeroma nizek odstotek. Velika količina informacij v zavodu Škofljica je namreč posredovana tudi prek portala e-Asistent, ki omogoča komunikacijo po e-pošti. Sledi odgovor »po telefonu«, ki predstavlja 4 %. Rezultati so pričakovani, saj se telefonska komunikacija uporablja redkeje, zgolj za nujne potrebe obveščanja zaposlenih.. 19.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 50 %. Število odgovorov v %. 45 % 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5% 0% 1 zelo dobra. 2 dobra 3 zadovoljiva Komunikacija med sodelavci. 4 slaba. Slika 5: Kakšna je po vašem mnenju komunikacija med sodelavci? Slika 5 predstavlja oceno komunikacije po mnenju sodelavcev. Zaposleni so komunikacijo ocenjevali s pomočjo lestvice od ena – zelo dobro – do štiri – slabo. Da je komunikacija v Vrtcu Škofljica dobra, je odgovorilo 46 %, kar predstavlja 22 oseb. Rezultat je pričakovan, saj menimo, da zaposleni v vrtcu dobro komunicirajo. Odgovor »zadovoljiva« je označilo 40 %, kar predstavlja 19 oseb. Mnenje, da je komunikacija zelo dobra, je podalo 8 %, to so štiri osebe. Rezultat je nizek, saj je bilo pričakovano, da večji odstotek zaposlenih zelo dobro komunicira. Razlagamo si lahko, da je komunikacija s starši boljša oz. bolj primerna kot komunikacija med sodelavci, zaposlenimi. Slabo komunikacijo je ocenilo 6 % zaposlenih. Aritmetična sredina vseh odgovorov znaša 2,4 in je nizka. Prikazuje, da anketiranci komunikacijo ocenjujejo kot dobro oz. zadovoljivo. Morebitna nestrinjanja do sedaj niso izstopala, zato so bila pričakovanja višja. 100 %. Število odgovorov v %. 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% Da. Ne Možni odgovori. 20. Ne vem.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Slika 6: Ali menite, da ustrezna komunikacija povečuje delovno motivacijo? Slika 6 prikazuje mnenje o ustreznosti komunikacije in tudi posledično povečanje delovne motivacije. Anketiranci so izbirali med tremi odgovori, »da«, »ne« in »ne vem«. Po pričakovanju se je največ, kar 94 % vprašanih, opredelilo z odgovorom »da«. Ustrezna komunikacija omogoča sodelovanje z in med zaposlenimi. V kolikor so medsebojni odnosi dobri, lahko zaposleni deluje kar se da dobro, v okviru svojih najboljših zmožnosti. Na ta način se poveča motivacija zaposlenih, kar se odraža tudi v organizacijski klimi. V nasprotju s tem sta le 2 % vprašanih odgovorila z »ne«. S slike lahko razberemo pričakovane rezultate, saj se vedno najdejo izjeme, ki s svojo neustrezno komunikacijo motivacijo tudi znižujejo. 50. Število odgovorov v %. 45 40 35 30 25. Poznam. 20. Ne poznam. 15 10 5 0 internet. e-pošta Možni odgovori. oglasna deska. Slika 7: Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu, in katera uporabljate? Slika 7 predstavlja odgovore na vprašanje o tem, ali zaposleni poznajo našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v vrtcu. Največ zaposlenih, in sicer 98 %, pozna internet in le 2 % ne, kar predstavlja eno osebo. Rezultati so pričakovani, saj je uporaba komunikacijskih sredstev v današnjem času že pogosta in nujna. Tudi e-pošto pozna 98 % zaposlenih in 2 % ne. Sklepamo, da so anketiranci odgovorili enako v prvem in drugem primeru. Oglasno desko pozna 96 %, to je 45 zaposlenih. Ne pozna je 4 %, to sta dva zaposlena. V večjem delu se z odgovori strinjamo, preseneti nas, da štiri osebe ne poznajo oglasne deske, saj so bili o njeni uporabi obveščeni in seznanjeni vsi zaposleni. Zgodi pa se, da posamezniki ne poznajo ali nimajo možnosti uporabe komunikacijskih orodij.. 21.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 50. Število odgovorov v %. 45 40 35 30 25. Uporabljam. 20. Ne uporabljam. 15 10 5 0 internet. e-pošta Možni odgovori. oglasna deska. Slika 8: Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu, in katera uporabljate? Slika 8 prikazuje tri možne odgovore, s katerimi so zaposleni v Vrtcu Škofljica opredelili, katera komunikacijska orodja uporabljajo. Odgovor e-pošta je podalo 43 zaposlenih, to je 96 %, kar je pričakovano, saj se uporablja za množično obveščanje. Internet uporablja 39 zaposlenih, kar je 89 % in je malo glede na njegovo razširjeno uporabo. Oglasno desko uporablja 38 zaposlenih, kar je 84 %. Ta podatek nam omogoča vpogled v uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in način informiranja v Vrtcu Škofljica. Način komunikacije po e-pošti je najbolj učinkovit in ga uporablja večina.. Možni odgovori. Drugo. Slabi medsebojni odnosi. Neustrezna orodja komuniciranja. Pomanjkanje znanja o komuniciranju 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% Število odgovorv v %. Slika 9: Kaj po vašem mnenju najpogosteje privede do slabe komunikacije? Slika 9 prikazuje štiri možne odgovore o tem, kaj najpogosteje privede do slabe komunikacije. 66 % zaposlenih, to je 31 anketirancev, je mnenja, da do slabe 22.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. komunikacije privedejo slabi medsebojni odnosi. Odgovor ni pričakovan, saj smo menili, da večji problem predstavlja pomanjkanje znanja o komuniciranju. To je tudi drugi najpogostejši odgovor, na katerega je odgovorilo devet zaposlenih, to je 19 %. Odgovor o neustreznem orodju komuniciranja je izbralo 6 % zaposlenih. Aritmetična sredina je 2,6, kar lahko opredelimo, da komunikacija zaradi drugih motenj ni na zavidljivi ravni. Pri možnosti »drugo« so zaposleni navedli več odgovorov, in sicer: do slabe komunikacije pride zaradi osebnostne značilnosti posameznika, zaradi neurejenih razmer in odnosov med posamezniki, zaradi neposlušanja, nespoštovanja drugih mnenj in zaradi časovne stiske in nerazumevanja. Takega mnenja je 9 % zaposlenih.. Možni odgovori. Drugo Po e-pošti Od vodje/nadrejenega Z interneta Z oglasne deske 0%. 10 %. 20 % 30 % 40 % Število odgovorov v %. 50 %. Slika 10: Prek katerega načina – medija največkrat prejmete pomembne informacije? S Slike 10 je razvidno, s katerim načinom – medijem zaposleni v Vrtcu Škofljica največkrat prejmejo pomembne informacije. Največ, 46 % anketirancev, pridobi ustrezne podatke po e-pošti, kar je pričakovano, saj je, kot že omenjeno, to najpogosteje uporabljen pristop. Sledi odgovor od vodje/nadrejenega s 44 %. Rezultati so pričakovani, saj se nadrejeni trudijo za ustrezno in pogosto komunikacijo z ostalimi zaposlenimi na vseh ravneh. Z interneta dobi informacije le 4 % zaposlenih. V Vrtcu Škofljica zaposleni uporabljajo e-Asistenta in je dokaz, da so pravočasno obveščeni o vsem dogajanju v zavodu. Tudi organizacijske vodje pravočasno in dosledno prenašajo informacije do vseh ostalih zaposlenih. Odgovor s 6 % je »drugo« in predstavlja informacije, ki jih zaposleni dobijo prek e-Asistenta in od sodelavcev.. 23.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Možni odgovori. Ničesar ni treba izboljšati, ker je komunikacija v redu Drugo. Odnos vodja – ostali zaposleni Izboljšal/-a bi metode obveščanja (sestanki, osebni stik) Odnose med zaposlenimi 0%. 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % Število odgovorov v %. Slika 11: Kaj bi izboljšali pri komunikaciji na delovnem mestu? Slika 11 z vprašanjem »Kaj bi izboljšali pri komunikaciji na delovnem mestu?« predstavlja ključno in pomembno informacijo za zavod Vrtec Škofljica. Odgovor je pričakovan, ker pri redni komunikaciji to zaznavamo redno, ne glede na delovno mesto zaposlenih. Največ anketirancev je odgovorilo »odnose na delovnem mestu«, in sicer 48 % zaposlenih, kar predstavlja 22 anketirancev. Za odgovor »odnos vodja – ostali zaposleni« se je odločilo 22 %, to je 10 anketirancev. Odgovor »ničesar ni treba izboljšati, ker je komunikacija v redu« je podalo 15 %, to je sedem zaposlenih. Odgovor »izboljšal/-a bi metode obveščanja (sestanki, osebni stik)« je podalo 11 %, tj. pet anketirancev. Pod »drugo« pa so zaposleni izpostavili odnos vodje enote – ostali zaposleni in odnos tehnični – strokovni kader. To so izpostavili 4 % oz. dva zaposlena. Rezultati nam sami ponujajo potrebo po dobrih odnosih med zaposlenimi. Zaposlenim bomo predali to informacijo in poiskali rešitev za dobro sodelovanje.. Možni odgovori. Drugo Ne prihaja do motenj Preobčutljivo reagiranje Nejasno izražanje Nestrokovnost 0%. 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % Število odgovorov v %. 24.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Slika 12: Do katerih motenj največkrat prihaja pri komuniciranju med sodelavci? Slika 12 nam prikazuje odgovore na vprašanje »Do katerih motenj prihaja pri komuniciranju med sodelavci?« Najbolj, z 58 %, kar predstavlja 28 oseb, izstopa odgovor »preobčutljivo reagiranje«. Odgovor je pričakovan glede na to, da v Vrtcu Škofljica prevladuje ženska populacija. Odgovor »nestrokovnost« je izražen v 15 %, ravno tako odgovor »nejasno izražanje«. Odgovor je pričakovan, saj smo nejasno izražanje s strani zaposlenih v nekaterih primerih že zaznali. Le 4 % zaposlenih menijo, da »ne prihaja do motenj«. Postavlja se vprašanje, kakšna je preobčutljivost med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica in kako je z njihovim odnosom do empatije in sočutja. Možnost »drugo« je označilo 8 % anketirancev z naslednjimi odgovori: največkrat prihaja do motenj pri komuniciranju med sodelavci zaradi neosredotočenosti za rešitev problema, osebne prizadetosti, pokvarjenega telefona in informacije v drugi obliki, širjenja laži, obračanja besed in neposlušanja. 100 %. Število odgovorov v %. 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% Da. Ne Možni odgovori. Ne vem. Slika 13: Ali menite, da bi bili odnosi med sodelavci lahko boljši? Slika 13 zelo očitno predstavlja potrebo po boljših odnosih med sodelavci. Kar 94 % anketirancev se je opredelilo za odgovor »da«, to je 47 oseb. Le dve osebi navajata odgovor »ne vem«. Zaposleni so mnenja, da bi bili odnosi med sodelavci lahko boljši. Že pripravljenost za izboljšave predstavlja pozitiven pristop k spremembam.. 25.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Možni odgovori. Si ne pomagamo. Pomagamo si vsi sodelavci med seboj. Pomagajo si le nekateri sodelavci. 0%. 20 % 40 % 60 % 80 % Število odgovorov v %. 100 %. Slika 14: Ali si sodelavci med seboj pomagate? Slika 14 prikazuje odgovor na vprašanje, ali si sodelavci med seboj pomagajo. Večina, to je 79 %, jih meni, da si pomagajo le nekateri sodelavci. To mnenje ima 37 anketirancev, ostalih 10, to je 11 %, pa je odgovorilo »pomagamo si vsi sodelavci med seboj«. To nam prikazuje, da se odnosi med zaposlenimi razlikujejo in so pri nekaterih boljši kot pri drugih. Trditve »si ne pomagamo« ni označil nihče, s čimer se strinjamo, saj medsebojno sodelovanje spodbujamo. Splošno mnenje v zavodu je, da si v večini pomagajo le nekateri sodelavci, sicer pa vsi med seboj. V nekaterih primerih smo v. Število odgovorov v %. zavodu izvedli akcijo pomoči za sodelavce zaradi različnih osebnih situacij. 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% Da.. Ne. Možni odgovori. Slika 15: Ali odnosi med sodelavci vplivajo na vašo delovno motivacijo? Slika 15 je pokazatelj odnosov med sodelavci, ki vplivajo na delovno motivacijo. 81 % zaposlenih, to je 37 ljudi, je odgovorilo z »da«, ostalih 19 % je odgovorilo z »ne«. Večina zaposlenih je pri svojem delu samostojna, kar onemogoča vpliv odnosov na delovno motivacijo. Kljub temu je delo v vrtcu v veliki meri odvisno od dobrega sodelovanja. V različnih primerih, npr. v razmerju vzgojitelj – pomočnik vzgojitelja in oba 26.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. v odnosu s spremljevalcem – asistentom, strokovni delavec – tehnični delavec, ravnatelj – ostali zaposleni, je to pomembno.. Možni odgovori. O svojih osebnih stvareh se ne pogovarjam z nobenim od sodelavcev.. O svojih osebnih stvareh se lahko pogovarjam le z nekaterimi od sodelavcev.. O svojih osebnih stvareh se lahko pogovarjam z večino sodelavcev.. 0%. 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Število odgovorov v %. Slika 16: Ali se s sodelavci pogovarjate o svojih osebnih stvareh? Slika 16 nam v 84 % ponuja odgovor »o svojih osebnih stvareh se lahko pogovarjam le z nekaterimi sodelavci«. Trditev »o svojih osebnih stvareh se ne pogovarjam z nobenim od sodelavcev« je podalo le 9 % anketirancev. S tem odgovorom se v večini strinjamo. Ohranjanje zasebnosti na delovnem mestu je pomembno, vendar v meri, ki ne vzpostavlja zaprtosti oz. ne željo po komunikaciji, sodelovanju. Ravno tako je trditev »o svojih osebnih stvareh se lahko pogovarjam z večino sodelavcev« označilo 7 %, kar predstavlja tri anketirance. V človeški naravi je, da si vsi med seboj ne zaupamo in tudi ne pomagamo, saj so nam nekatere osebe bližje kot druge. V krogu sodelavcev si je večina našla zaupnike, kljub temu so nekateri pozorni, katere stvari lahko komu zaupajo in katere ne.. 27.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 45 40 35. Število odgovorov v %. 30 25 20 15 10 5 0 1 sploh ne cenim. 2 malo cenim. 3 cenim. 4 precej cenim. 5 zelo cenim. Možni odgovori prijaznost. korektnost. delavnost. pomoč pri delu. iskrenost. prizadevnost. odkritost. Slika 17: Katere od naštetih lastnosti najbolj cenite pri sodelavcih? S pomočjo petstopenjske lestvice od ena – sploh ne cenim – do pet zelo cenim – so anketiranci ocenjevali pomen sedmih lastnosti, ki jih najbolj cenijo pri sodelavcih. Ocenjevali so lastnosti prijaznost, korektnost, delavnost, pomoč pri delu, iskrenost, prizadevnost, odkritost (Slika 17). Odkritost, korektnost in iskrenost je največ anketirancev ocenilo z oceno »zelo cenim«. Po oceni lahko sklepamo, da imajo zaposleni radi in cenijo sodelavce, ki so odkriti, iskreni in korektni. To nam prikazujejo tudi aritmetične sredine teh odgovorov, ki znašajo pri korektnosti in iskrenosti 4,7, pri odkritosti pa 4,8. Aritmetična sredina je v teh primerih tudi visoka in je ključna za dobro sodelovanje med zaposlenimi. Cenijo tudi prijaznost, pomoč pri delu, delavnost in prizadevnost, vendar v manjših odstotkih kot že tri prej naštete lastnosti. Aritmetična sredina posameznih lastnosti, kot je prijaznost, znaša 4,5. Aritmetična sredina delavnosti, pomoči pri delu in prizadevnosti znaša 4,4. Iz tega sklepamo, da prijaznost še vedno prevladuje in, kot znano, ne šteje nič, v kolikor se je poslužujemo. Vse naštete lastnosti imajo visoko aritmetično sredino in zaposlenim pomenijo veliko. Večina odgovorov se nahaja na desni strani grafa na Sliki 17, kjer prevladujejo tudi višje ocene. To nam pove, da so vse omenjene lastnosti dokaj cenjene oz. pomembne, ne le v Vrtcu Škofljica, temveč tudi na splošno.. 28.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Število odgovorov v %. 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1 sploh me ne moti. 2 malo me moti. 3 me moti. 4 precej me moti. 5 zelo me moti. Možni odgovori nesodelovanje. neorganiziranost. nespoštovanje. zahrbtnost. nekorektnost. Slika 18: Katere od naštetih lastnosti vas pri sodelavcih najbolj motijo? Slika 18 prikazuje mnenje anketirancev o petih lastnostih, ki najbolj motijo sodelavce. Sodelujoči so imeli možnost oceniti lastnosti na lestvici od ena – sploh me ne moti – do pet – zelo me moti. Anketiranci so ocenjevali med lastnostmi nesodelovanje, neorganiziranost, nespoštovanje, zahrbtnost in nekorektnost. Pod »zelo me moti« so bile najpogosteje ocenjene lastnosti zahrbtnost, nespoštovanje in nekorektnost. Vse tri lastnosti, ki izstopajo, so pričakovane, saj je tak odnos pričakovan med zaposlenimi in večina zaposlenih to tudi glasno izrazi. To utemelji tudi aritmetična sredina lastnosti zahrbtnost, ki znaša 4,6 in je visoka. Odgovor ni pričakovan, saj naše mnenje in izkušnje z zaposlenimi niso izhajali iz zahrbtnosti. Sledita ji nespoštovanje, katere aritmetična sredina znaša 4,5, in nekorektnost z isto vrednostjo aritmetične sredine. Tudi ti dve lastnosti sta pričakovani in sta realen pokazatelj odnosov v Vrtcu Škofljica. Neorganiziranost z aritmetično sredino 3,5 in nesodelovanje z aritmetično sredino 3,9 sta lastnosti z nižjima aritmetičnima sredinama. Neorganiziranost je ocenjena relativno visoko, celo malo višje od pričakovanega. Presenetila nas je vrednost odgovora nesodelovanje, katerega povprečna vrednost vseh odgovorov znaša skoraj 4. Res je, da je delo zaposlenih samostojno, kljub temu pa je pomembno tudi sodelovanje na relaciji vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok.. 29.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 70 %. Število odgovorov v %. 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% Da.. Ne. Možni odgovori. Občasno.. Slika 19: Ali se sodelavci družite izven delovnega časa? S Slike 19 so razvidni odgovori na vprašanje, ali se sodelavci družijo izven delovnega časa. Občasno je odgovorilo največ, 62 % oz. 29 anketirancev. Rezultat nam pove, da se večina zaposlenih občasno druži tudi izven delovnega časa, kar je nepričakovano glede na prejšnje odgovore. 27 % anketirancev je odgovorilo z »ne«, kar pomeni, da se 13 zaposlenih ne druži s sodelavci izven delovnega časa. Pri negativnem odgovoru je bilo pričakovati večji odstotek odgovorov. Le 11 % zaposlenih je odgovorilo, da se družijo izven delovnega časa. Podatki nam omogočajo vpogled v odnos med zaposlenimi. Večina zaposlenih vzdržuje stike s sodelavci tudi izven Vrtca Škofljica, saj večini ustrezajo tudi neformalna, kolegialna srečanja. 80 %. Število odgovorov v %. 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% 1 zelo dobro. 2 dobro 3 ne preveč dobro Možni odgovori. Slika 20: Kako ocenjujete medosebne odnose s sodelavci?. 30. 4 slabo.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Slika 20 prikazuje štiri možne odgovore. Na odgovor »dobro« je odgovorilo 74 % anketirancev, kar nam pove, da je večina zaposlenih ocenila, da imajo dobre odnose s sodelavci. Aritmetična sredina znaša 2,0. Odgovor je pričakovan. Na odgovor »zelo dobro« je odgovorilo 15 % anketirancev, kar je pod pričakovanji, saj je nerealno, da bi se vsi razumeli zelo dobro tudi sicer v življenju in odnosih z drugimi, ne le s sodelavci. »Ne preveč dobro« je odgovorilo 11 % sodelujočih. Podatek nam tudi pove, da zaposleni odnose med sabo ocenjujejo kot dobre. Na odgovor »slabo« ni odgovoril nihče. Torej nihče od zaposlenih ne meni, da so odnosi med njimi lahko taki, da bi jih ocenili kot slabe.. 5 zelo vpliva. 4 vpliva. Možni odgovori. 3 delno vpliva. 2 ne vpliva. 1 sploh ne vpliva 0. 5. 10. 15. 20. 25. Števio odgovorov v % slabi medsebojni odnosi neobveščenost nepravilna razporeditev dela slaba plača nedisciplina slaba organizacija dela. Slika 21: Kateri od naštetih dejavnikov največkrat vplivajo na konflikte med vami in sodelavci? Slika 21 prikazuje odgovore na lestvici ena – sploh ne vpliva – do pet – zelo vpliva. Anketiranci so odgovarjali na vprašanje, kateri od naštetih dejavnikov največkrat vplivajo na konflikte med njimi in sodelavci. Imeli so možnost izbirati med naslednjimi odgovori: slabi medsebojni odnosi, nepravilna razporeditev dela, nedisciplina, neobveščenost, slaba plača in slaba organizacija dela. Anketiranci so mnenja, da imajo največji vpliv na konflikte slabi medsebojni odnosi. Kar 22 jih meni, da zelo vplivajo na odnose, aritmetična sredina odgovora pa znaša 4,2 in je med vsemi odgovori najvišja. Sledi odgovor »neobveščenost«, katerega aritmetična sredina znaša 3,6. Povprečje vseh odgovorov je visoko in predvsem nepričakovano. V Vrtcu Škofljica je s pomočjo eAsistenta kot tudi osebno vedno poskrbljeno za ustrezen pretok informacij. Iz tega lahko tudi sklepamo, da imajo nekateri zaposleni odpor pri uporabi ustrezne tehnologije ali pa se na posredovane informacije ne odzivajo primerno, jih ignorirajo. 31.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Pri odgovorih »nepravilna razporeditev dela«, »nedisciplina« in »slaba organizacija dela« znaša povprečje vseh odgovorov 3,5. Iz vseh treh odgovorov lahko sklepamo, da zaposleni v Vrtcu Škofljica ne znajo ustrezno organizirati svojega dela, kar negativno vpliva na sodelovanje z ostalimi zaposlenimi. Številka je razmeroma visoka in nas je presenetila. Na področju nepravilne razporeditve dela so možne spremembe z ustrezno komunikacijo zaposlenih, menjavami zaposlenih na delovnih mestih in ostalimi dogovori. Najnižje povprečje odgovorov znaša 2,8 pri izbiri »slaba plača«. Finančni vidik je pomemben v življenju posameznika, na področju zaposlenih v vrtcu pa se med pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok pojavlja razkorak v plačilu. Vendar določitev plače ni v rokah ravnatelja, ampak je določena na podlagi zakona.. 32.

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 7 RAZPRAVA IN EVALVACIJA Zaposleni so odgovarjali na vprašalnik o komunikaciji, in sicer kako komunikacija vpliva na zaposlene, kateri dejavniki ovirajo komunikacijo med njimi in kako je komunikacija prilagojena posamezniku. Uvodna vprašanja nam podajo odgovore o demografskih značilnostih zaposlenih. Večina zaposlenih v Vrtcu Škofljica je predstavnic ženskega spola, kar je glede na naše poznavanje zaposlitvene strukture pričakovano. Povprečna starost zaposlenih v Vrtcu Škofljica je 40 let. Anketni vprašalnik je izpolnilo največ strokovnih delavcev, to je pričakovano, saj jih je tudi sicer največ zaposlenih na teh delovnih mestih, takšna tudi struktura zaposlenih. Pričakovana je bila večja aktivnost sodelovanja s strani tehničnih delavcev, saj je druga največja skupina zaposlenih v Vrtcu Škofljica. Problematika, ki je pričakovana in se pri njih pojavi, je nepoznavanje ustrezne tehnološke opreme. Raziskovalno vprašanje 1: »Ali vrsta in način komunikacije vplivata na sodelovanje med zaposlenimi?« Odgovor je pritrdilen, saj lahko oboje zelo vpliva na sodelovanje. Zaposleni med seboj najpogosteje komunicirajo osebno, kar se v vrtcu tudi spodbuja. Na to vprašanje je odgovorilo največ anketirancev, kar 89 %. Osebna komunikacija je boljša in se je poslužuje večje število posameznikov, saj sogovorniku najlažje sledimo z gledanjem v oči in opazujemo njegovo neverbalno komunikacijo. To nam omogoča lažje prepoznavanje posredovanih sporočil. Komunikacija je v ostalih vprašanjih ocenjena kot dobra, za kar se je opredelilo 46 % anketirancev, in zadovoljiva. Menimo, da večini ustreza način komunikacije, vendar bi lahko bila vseeno boljša, saj možnosti za napredek vedno obstajajo. Tehnični delavci so v Vrtcu Škofljica pogosto vzrok za konfliktne situacije med njimi samimi in strokovnimi delavci. Večina zaposlenih je starejših, zato je razumljivo, da jim uporaba tehnologije predstavlja določene izzive. Dejstvo je tudi, da njihova tehnološka pismenost pri njihovem delu ni tako zelo pomembna. Posledično je njihova uporaba tehnologije v praksi tudi izven delovnega časa zelo redka. Tudi za to skupino zaposlenih bi najverjetneje bilo potrebno izobraževanje o ustrezni uporabi tehnologije v namen sodelovanja in preprečevanja občutka izključenosti. Večina zaposlenih pozna in tudi uporablja internet, e-pošto in oglasno desko. V Vrtcu Škofljica je informiranost zelo dobra. Vsi zaposleni se trudijo za ustrezno organizacijo. Strokovni delavci imajo možnost dostopa do računalnika in prek pametnih telefonov na delovnem mestu ter tudi od doma. Na tem področju lahko rečemo, da se je Vrtec Škofljica zavzel in poskrbel za 33.