Možnosti davčnega optimiranja na manjši kmetiji : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI DAVČNEGA OPTIMIRANJA NA MANJŠI KMETIJI. Kandidat: Andrej Trnovšek Študent rednega študija Številka indeksa: 81583739 Program: univerzitetni Študijska smer: računovodstvo in revizija Mentor: prof. dr. Majda Kokotec - Novak. Vitanje, september, 2006.

2. PREDGOVOR Zadnje desetletje je kmetijstvo izpostavljeno izredno velikemu znižanju odkupnih cen kmetijskih pridelkov. Zmanjšanja dohodka zaradi tega v mnogih primerih ne nadomeščajo niti plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike. Temu so se pridružile še spremembe načina obdavčitve kmetijstva, ki skozi obdavčitev plačil kmetijskih subvencij in investicijskih podpor povečujejo davčno obremenitev kmetijske pridelave in prireje. Navedeno od kmetij, ki jim kmetijstvo predstavlja pomemben dohodek, zahteva resen razmislek o ugotavljanju dejanskega dohodkovnega položaja in obdavčenje na podlagi dejanskega dohodka. Omenjene spremembe obdavčitve kmetijske dejavnosti je prinesel novi Zakon o dohodnini z letom 2005. Kmetom je torej po novem omogočena obdavčitev po dejanskem dohodku ali po že dlje časa znanem katastrskem dohodku, kateremu pa se po novem prištevajo plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike. Pod določenimi pogoji pa je možna tudi normirana obdavčitev kmetijske dejavnosti. Kmetje pa se lahko vključijo tudi v sistem davka na dodano vrednost, vendar na tem področju v preteklosti za kmetijstvo ni bilo bistvenih sprememb. Zakonske spremembe in s tem tudi različni načini obdavčitev kmetijske dejavnosti, so bili motivi za nastanek tega diplomskega dela. Namen te naloge je torej proučiti posamezne možnosti obdavčitev ter z medsebojno primerjavo le-teh poiskati optimalno izbiro, ki kmetu omogoča čim nižjo davčno obremenitev. S tem pa seveda dokazati, da je davčno optimiranje v kmetijstvu smiselno, če ne že nujno. Diplomsko delo je v osnovi sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu je predstavljena zakonska podlaga in obrazložitev vseh možnih obdavčitev kmetijske dejavnosti (dohodnina, davek na dodano vrednost) oziroma samo ugotavljanje obdavčljivega dohodka kmetij (katastrskega dohodka, dejanskega dohodka). V nadaljevanju pa je obravnavan primer kmetije iz prakse. Osnovna trditev, da je davčna politika in davčno optimiranje na področju kmetijstva smiselna oziroma že kar nujna, je bila tako sprejeta in potrjena s primerom iz prakse. Ugotavljanje dejanskega dohodka kmetij je v Sloveniji še v povojih, kar je bilo moč ugotoviti tudi pri pripravi primera iz prakse. V zaključnem delu naloge smo zato predstavili ugotovljene probleme na področju obdavčitve kmetijske dejavnosti in podali možne predloge za rešitev le-teh problemov. Ugotovitve in spoznanja, do katerih smo prišli pri nastajanju tega diplomskega dela, bo lahko v praksi uporabila tudi kmetija, na kateri je bil izdelan praktični primer..

3. ZAHVALA Za vodenje in pomoč pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici prof. dr. Majdi Kokotec – Novak. Hvala tudi kmetiji Pučnik oziroma ga. Karmen Sadek - Pučnik za podatke, ki sem jih potreboval v zvezi z izdelavo praktičnega primera v diplomski nalogi. Zahvaljujem se tudi moji družini za pomoč in podporo med študijem..

4. KAZALO VSEBINE 1. UVOD................................................................................................................... 7. 1.1. Opredelitev področja in opis problema ............................................................ 7. 1.2. Namen, cilji in osnovne trditve .......................................................................... 7. 1.2.1. Namen ................................................................................................................... 7. 1.2.2. Cilji ....................................................................................................................... 8. 1.2.3. Osnovne trditve..................................................................................................... 8. 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave .................................................................. 8. 1.4. Predvidene metode raziskovanja....................................................................... 9. 2. DAVČNA POLITIKA IN DAVČNO OPTIMIRANJE................................. 10. 2.1. Davčna politika optimiranja ............................................................................ 10. 2.2. Davčno optimiranje v kmetijstvu .................................................................... 11. 2.3. Sklepne ugotovitve ............................................................................................ 11. 3. DAVEK NA DOHODEK IZ KMETIJSTVA................................................. 12. 3.1. Obdavčitev po katastrskem dohodku ............................................................. 12. 3.1.1 3.1.1.1 3.1.1.2 3.1.1.3 3.1.2 3.1.2.1 3.1.2.2 3.1.2.3 3.2. Potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljišču .......................................... 13 Ugotavljanje katastrskega dohodka.................................................................... 13 Obdavčitev in pripisovanje katastrskega dohodka ............................................. 15 Oprostitve, olajšave ter znižanje katastrskega dohodka..................................... 16 Drugi dohodki osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ............................... 17 Dohodki iz naslova ukrepov kmetijske politike................................................... 17 Obdavčitev dohodkov iz naslova ukrepov kmetijske politike.............................. 18 Oprostitve od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti .. 19 Obdavčitev po dejanskem dohodku ................................................................ 20. 3.2.1 3.2.1.1 3.2.1.2 3.2.1.3 3.2.2 3.2.2.1 3.2.2.2 3.3. Dohodek osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ........................................ 20 Prihodki .............................................................................................................. 21 Zaloge ................................................................................................................. 21 Amortizacija........................................................................................................ 22 Dohodek dopolnilnih kmetijskih in gozdarskih dejavnosti ................................ 23 Vrste in pogoji dopolnilnih dejavnosti................................................................ 24 Obdavčitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji..................................................... 25 Druge možnosti obdavčitve kmetijske dejavnosti.......................................... 25. 3.3.1. Obdavčitev enotne dejavnosti po dejanskem dohodku....................................... 25. 3.3.2. Normirana obdavčitev......................................................................................... 26. 3.4. Sklepne ugotovitve ............................................................................................ 27.

5. 4. DAVEK NA DODANO VREDNOST V KMETIJSTVU .............................. 28. 4.1. Splošno o davku na dodano vrednost v kmetijstvu ....................................... 28. 4.2. Kmetje v sistemu davka na dodano vrednost................................................. 30. 4.2.1. Obvezni davčni zavezanci................................................................................... 31. 4.2.2. Prostovoljni davčni zavezanci............................................................................. 31. 4.3. Kmetje izven sistema davka na dodano vrednost .......................................... 32. 4.4. Upravičenci do pavšalnega nadomestila ......................................................... 32. 4.5. Sklepne ugotovitve ............................................................................................ 35. 5. PRIMER OPTIMIRANJA DAVKA NA KMETIJI...................................... 36. 5.1. Predstavitev obravnavane kmetije .................................................................. 36. 5.2. Obdavčitev kmetije z dohodnino ..................................................................... 37. 5.2.1 5.2.1.1 5.2.1.2 5.2.1.3 5.2.1.4 5.2.2 5.2.2.1 5.2.2.2 5.2.2.3 5.2.2.4 5.2.2.5 5.2.2.6 5.3. Obdavčitev osnovne kmetijske in gozdarske dejav. po katastrskem dohodku ... 37 Predpostavke....................................................................................................... 37 Davčna osnova.................................................................................................... 37 Olajšave in oprostitve ......................................................................................... 38 Akontacija dohodnine ......................................................................................... 38 Obdavčitev osnovne kmetijske in gozdarske dejav. po dejanskem dohodku ..... 38 Predpostavke....................................................................................................... 38 Prihodki .............................................................................................................. 40 Stroški ................................................................................................................. 41 Davčna osnova.................................................................................................... 45 Olajšave in oprostitve ......................................................................................... 46 Akontacija dohodnine ......................................................................................... 46 Obdavčitev kmetije po normiranih odhodkih................................................ 47. 5.4. Obdavčitev kmetije z davkom na dodano vrednost....................................... 48. 5.5. Davčno optimiranje na obravnavani kmetiji ................................................. 50. 5.5.1. Davčno optimiranje kmetije v obravnavanem letu ............................................. 50. 5.5.2. Davčno optimiranje kmetije v prihodnje ............................................................ 50. 5.6. Sklepne ugotovitve ............................................................................................ 51. 6. UGOTOVITEV PROBLEMOV NA PODROČJU OBDAVČITVE KMETIJSKE DEJAVNOSTI IN PREDLOGI ZA REŠITEV ..................... 52. 7. SKLEPNE MISLI ............................................................................................. 53. 8. POVZETEK ...................................................................................................... 54. 9. SEZNAM LITERATURE ................................................................................ 55. 10. SEZNAM VIROV ............................................................................................. 56. 11. PRILOGA.......................................................................................................... 57.

6. KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: PREGLED OBDAVČITVE UKREPOV KMETIJSKE POLITIKE ............... 19 Preglednica 2: OCENA DELEŽA VSTOPNEGA DDV V VREDNOSTI KMETIJSKE PRIDELAVE NA KMETIJAH IZVEN SISTEMA DDV (%) ................................................ 29 Preglednica 3: DAVČNE STOPNJE PRI PROMETU BLAGA IN STORITEV, POMEMBNIH ZA KMETIJSKO DEJAVNOST .................................................................... 29 Preglednica 4: SKUPINE PRIDELKOV IN STORITEV TER ZAHTEVANI POGOJI ZA PRIDOBITEV DOVOLJENA ZA PAVŠALNO NADOMESTILO ....................................... 34 Preglednica 5: PRIHODKI KMETIJE ..................................................................................... 40 Preglednica 6: GIBANJE ZALOG GOVEDA ZA PRODAJO................................................ 41 Preglednica 7: STROŠKI MATERIALA IN STORITEV ....................................................... 42 Preglednica 8: OBRAČUN PLAČ IN PRISPEVKOV ............................................................ 43 Preglednica 9: OBRAČUN AMORTIZACIJE NEKATERIH OSNOVNIH SREDSTEV ..... 44 Preglednica 10: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA KMETIJE P................................................ 46 Preglednica 11: PRIHODKI IN STROŠKI GLEDE NA STATUS KMETIJE P V SISTEMU DDV ....................................................................................................................... 48 Preglednica 12: STRUKTURA DDV GLEDE NA STOPNJE DDV ...................................... 49 Preglednica 13: RAZMERJA MED VSTOPNIM IN IZSTOPNIM DDV TER PAVŠALNIM NADOMESTILOM ......................................................................................... 49 Preglednica 14: POSLOVNI REZULTAT KMETIJE P.......................................................... 49 Preglednica 15: PRIMERJAVA RAZLIČNIH MOŽNOSTI OBDAVČITVE v letu 2005..... 50 Preglednica 16: PRIMERJAVA RAZLIČNIH MOŽNOSTI OBDAVČITVE v letu 2006..... 51 Preglednica 17: PRIMERJAVA RAZLIČNIH MOŽNOSTI OBDAVČITVE v letu 2007..... 51 Preglednica 18: PRIMERJAVA RAZLIČNIH MOŽNOSTI OBDAVČITVE v letu 2008..... 51.

7. 1. UVOD. 1.1. Opredelitev področja in opis problema. Kmetijska dejavnost je kot vsaka druga dejavnost povezana s plačilom davka. Opravljanje osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter drugih dopolnilnih dejavnosti pa ni povezano samo s plačilom davka od dohodka (dohodnino), temveč imajo kmetje tudi možnost vključitve v sistem davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV). Z začetkom leta 2005 je vstopil v veljavo nov Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh), ki je prinesel med drugim velike spremembe za kmetijsko dejavnost. V letu 2005 je bilo sprejetih kar nekaj dopolnil in sprememb ZDoh, ki so posegle tudi na obdavčitev kmetijske dejavnosti. Novi ZDoh z naknadnimi spremembami in dopolnili v primerjavi s starim zakonom popolnoma razlikuje osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost od drugih dejavnosti na kmetiji. S tem pa določa, da se v davčno osnovo za obdavčitev osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah šteje katastrski dohodek, povečan za prejeta sredstva z naslova ukrepov kmetijske politike za okoljske programe ter druga plačila z naslova državnih pomoči, ki so povezana z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. Preostale kmetijske in gozdarske dejavnosti oziroma dopolnilne dejavnosti na kmetijah so obdavčene po dejanskem dohodku. Nov zakon pa dopušča možnost obdavčitve celotne kmetije po dejanskem odhodku. Obdavčitev po dejanskem dohodku je možna tudi v primeru, ko se kmetija ukvarja samo z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo (torej brez drugih in dopolnilnih dejavnosti). Kmetje imajo kot drugi gospodarski subjekti možnost vključitve v sistem DDV. Zakon določa prag katastrskega dohodka, nad katerim je vključitev v sistem DDV obvezujoča. Manjši kmetje pa se lahko v sistem DDV vključijo prostovoljno, imajo pa možnost vključitve v ta sistem le kot upravičenci do pavšalnega nadomestila. 1.2. 1.2.1. Namen, cilji in osnovne trditve. Namen. Davčna zakonodaja ponuja številne nove ter že dlje časa uvedene možnosti obdavčitve kmetijske dejavnosti. Cilj kmeta je poiskati optimalno obdavčitev ter tako doseči čim nižje davčno obremenitev. Ker pa je uporaba različnih možnosti obdavčitev kmetijske dejavnosti v praksi z novo davčno zakonodajo postala kompleksen problem, je namen te diplomske naloge proučiti posamezne možnosti obdavčitev ter z medsebojno primerjavo le-teh poiskati optimalno izbiro, ki bi kmetu omogočala čim nižjo davčno obremenitev..

8. 1.2.2. Cilji. V okviru namena smo proučili naslednje cilje: • ugotoviti možnosti davčne politike in davčnega optimiranja v kmetijstvu • predstaviti novo zakonodajo na področju obdavčitve kmetijske dejavnosti z dohodnino iz z njo povezana davka iz kmetijske dejavnosti in davka iz dejavnosti • na kratko predstaviti osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji • opredeliti možnosti obdavčitve osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti • opredeliti obdavčitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji • opredeliti možne statuse kmetovalca v okviru DDV • opredeljene vrste davkov prikazati na primeru kmetije • na osnovi primerov izračuna posameznih davkov poiskati optimalno davčno obremenitev kmetovalca • ugotoviti probleme na področju obdavčitve kmetijske dejavnosti • podati predloge za rešitev teh problemov 1.2.3. Osnovne trditve. Trdimo, da je davčna politika in davčno optimiranje na področju kmetijstva smiselna oziroma že kar nujna, saj je novi ZDoh za kmete prinesel kar nekaj bistvenih sprememb oziroma dopolnitev. Trdimo torej, da lahko z različnimi možnostmi obdavčitve kmetijske dejavnosti vplivamo na višino davčnih obveznosti. 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave. Ker se le-ti davčni zakoni v zadnjem času pogosto spreminjajo in dopolnjujejo, predpostavljamo, da se v času pisanja te diplomske naloge zakoni v zvezi z dohodnino ter DDV ne bodo spremenili, vsaj ne v delu, ki se navezuje na kmetijsko dejavnost. Predpostavljamo točnost in verodostojnost podatkov v uporabljenih virih. Pri pisanju diplomske naloge smo se omejili le na dve vrsti davkov na področju kmetijstva, v sklopu katerih so možne različne možnosti obdavčitve istega dohodka (dohodnina) oziroma so možni različni statusi kmetovalca (DDV). Pri obdavčitvi kmetije po dejanskem dohodku je potrebno za ugotovitev davčne osnove proučiti računovodstvo na kmetiji. Ker v drugem delu naloge predstavljamo primer optimalne obdavčitve na kmetiji mlečno – živinorejskega tipa, bomo tudi predhodno v poglavju opisa obdavčitve po dejanskem dohodku večji poudarek dali tistim postavkam prihodkov in odhodkov, ki so za takšen tip kmetije pomembni oziroma značilni. Predpostavljamo, da bi se kmetija, na kateri bo predstavljan primer obdavčitve po dejanskem dohodku, oblikovala kot samostojni podjetnik posameznik. Zakonodaja namreč dopušča tudi druge pravnoorganizacijske oblike kmetij, ki se odločajo za obdavčitev po dejanskem dohodku..

9. Pri pisanju smo uporabili predvsem domačo literaturo, saj gre za specifično področje domače zakonodaje. Pri iskanju podatkov in informacij smo vezani predvsem na zakone, uredbe in predpise ter ostalo dopolnilno literaturo, ki ureja izbrano problematiko. Uporabljena je literatura iz različnih strokovnih krogov, zato se za določene pojme pojavljajo različni izrazi. V diplomski nalogi uporabljamo enotno poimenovanje. Navajamo nekaj pogostejših primerov ter razlagamo njihov pomen: y obdavčitev po katastrskem dohodku kmetije – v primeru, da kmetija ohrani status kmetije, je po ZDoh obdavčena po dohodku osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, y obdavčitev po dejanskem dohodku kmetije – v primeru, da se kmetija oblikuje kot samostojni podjetnik posameznik ter tako ugotavlja dejanski dohodek, so po ZDoh osnovna kmetijska in gozdarska dejavnost ter tudi druge (dopolnilne) dejavnosti kmetije obdavčene po dohodku iz dejavnosti, y dejanski dohodek kmetije – poslovni izid, dobiček kmetije ugotovljen v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS) in drugimi predpisi. 1.4. Predvidene metode raziskovanja. Predmet raziskave narekuje uporabo spleta znanstvenoraziskovalnih metod. Raziskava različnih možnosti obdavčitve kmetijskih dejavnosti ter posledično optimalne obdavčitve je poslovna. Naš pristop k raziskovanju je deskriptiven na osnovi kombinacije treh metod, in sicer: • metoda deskripcije, s katero bomo opisali omenjeni problem, • komparativna metoda, s pomočjo katere bomo primerjali različne kombinacije obdavčitve kmetijske dejavnosti na manjši kmetiji in • metoda kompilacije, s katero bodo povzeli spoznanja in na osnovi teh spoznanj podali možne rešitve pri problemih obdavčitve kmetijske dejavnosti. V sklepni fazi smo na podlagi spoznaj in ugotovitev trditev ponovno preverili. Podatke smo pridobivali s pomočjo knjižnično-informacijskega sistema. Vsa potrebna zakonodaja v zvezi s proučevanim področjem pa je dosegljiva v uradnih listih Republike Slovenije..

10. 2. 2.1. DAVČNA POLITIKA IN DAVČNO OPTIMIRANJE. Davčna politika optimiranja. Davčno politiko lahko opredelimo kot množico odločitev glede doseganja ciljev na področju obdavčitve (Čokelc, Kokotec – Novak in Repovž 2005, 2). Eden izmed pomembnejših ciljev na področju obdavčitve pa je tudi optimiranje le-te. Izvajanje davčne politike je zelo pomembno, če želimo doseči pozitiven učinek optimiranja davčnih obveznosti. Pri tem je zelo pomembno poznavanje spreminjajočega se okolja, v katerem ekonomski subjekt deluje. V izvajanje davčne politike v manjših podjetjih, kakor tudi pri samostojnih podjetnikih, se vključujejo davčni svetovalci kot zunanji sodelavci. Izvajalci davčne politike morajo poznati izhodiščno situacijo davčnega zavezanca, se pravi poleg pravne oblike tudi poslovni program oziroma dejavnost, na katero vplivajo odločitve v zvezi s prodajo, nabavo, investiranjem, subvencioniranjem (Čokelc, Kokotec – Novak in Repovž 2005, 2). Izvajalci davčne politike morajo slediti ciljem davčnega zavezanca ter te cilje z uspešno vodeno davčno politiko ob ustreznem poznavanju davčne zakonodaje in strokovno usposobljenostjo poskušati realizirati. Za doseganje uspešne davčne politike pa je potrebno predhodno davčno planiranje. Davčno planiranje je v teoriji opredeljeno kot postopek, v katerem analiziramo poslovanje davčnega zavezanca, in na podlagi tako pridobljenih ugotovitev podamo davčno konstrukcijo, ki davčnemu zavezancu omogoča zmanjševanje davčnega bremena. Pri tem se morajo ekonomski subjekti zavedati, da davčno planiranje ne pomeni minimiziranje davčnih obveznosti. To bi pomenilo, da ekonomski subjekti ne ustvarjajo dobička oziroma pozitivne davčne osnove, kar pomeni, da ne plačujejo ustreznega davka. Nasprotno; davčno planiranje je postopek, v katerem davčno obveznost ustrezno znižamo z uporabo zakonitih metod in težimo k doseganju načrtovane uspešnosti in donosnosti. Davčni svetovalci morajo pri davčnem načrtovanju ravnati v skladu z davčno zakonodajo in drugimi predpisi, ki obravnavajo določeno področje (Šešok 2000, 35). Cilj optimiranja je doseganje izogiba plačila nepotrebnega davka, seveda na pravilen in zakonit način. Za dosego osnovnega cilja optimiranja so potrebna tri načela (Špes 2002, 9): • načelo zakonitega in pravočasnega plačevanja davčnih obveznosti, • načelo izvajanja davčnih izogibov in • načelo povečevanja likvidnostnih sredstev podjetja. Pravilno, zakonito in pravočasno plačevanje davčnih obveznosti je zelo pomembno načelo, ki ga je potrebno upoštevati pri optimiranju davčnih obveznosti. Z upoštevanjem tega načela se izognemo nepotrebnemu dodatnemu plačilu davka. Nepravilno ter nezakonito plačevanje davčnih obveznosti ima za posledico tudi zmanjšanje likvidnosti, kajti davčni organ z odločbo odmeri plačilo dodatnega davka z zakonitimi zamudnimi obresti in temu lahko sledi tudi predpisana denarna kazen..

11. Z optimiranjem davčnih obveznosti povečujemo tudi likvidnost ekonomskega subjekta, saj prispevamo z optimiranjem plačevanja davkov k zmanjšanju plačila ali pa tudi neplačila davčnih obveznosti. 2.2. Davčno optimiranje v kmetijstvu. Kmetijski obrat je gospodarsko poslovna družba, ki pretvarja vse razpoložljive faktorje proizvodnje v določen proizvod oziroma dobrino (Turk 1998, 23). Če izhajamo iz te definicije lahko enačimo kmetijsko gospodarstvo z ostalimi, predvsem proizvodnimi, gospodarskimi družbami. To si lahko dovolimo, ker ima kmetijsko gospodarstvo veliko skupnih značilnosti z ostalimi gospodarskimi družbami. Skupno obojim je, da (Koletnik 2000, 7): • se spopadajo s konkurenco, • potrebujejo inpute za ustvarjanje outputov, • za svoje delovanje potrebujejo kapital v obliki osnovnih sredstev, • je potrebno fizično delo za ustvarjanje učinkov in • se lastniki srečujejo s tveganjem, da bi izgubili svoje denarne prihranke, ugled in svoj ekonomski položaj. Različni načini obdavčitve kmetijske dejavnosti in opredelitev skupnih značilnosti kmetijskega obrata z gospodarskimi družbami, privede do dejstva, da je optimiranje davčnih obveznosti možno in tudi že nujno opravilo kmeta. Seveda pod podobnimi pogoji kot to poteka v gospodarskih družbah. 2.3. Sklepne ugotovitve. Primerjava kmetijskih gospodarstev z gospodarskimi družbami ter tudi sama možnost različnih načinov obdavčitve kmetijske dejavnosti, nam dokazuje, da je tudi na področju kmetijstva nujno optimiranje davčnih obveznosti. V prihodnosti pa se bo pomen davčnega optimiranja v kmetijstvu še povečeval. Takšno težnjo kažejo tudi zadnje spremembe ZDoh, ki prinašajo na področju obdavčitve kmetijske dejavnosti številne novosti oziroma nove možnosti obdavčitve. Takšna novost je tudi obdavčitev kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, ki v primerjavi z dosedanjo obdavčitvijo po katastrskem dohodku, prinaša kmetovalcem možnost izbire načina ugotavljanja dohodka na kmetiji, s tem pa tudi načina obdavčenja tega dohodka. Več o tem tudi v nadaljevanju..

12. 3. DAVEK NA DOHODEK IZ KMETIJSTVA. Davek na dohodek (dohodnina) je poleg davka na promet (DDV) eden najpomembnejših davčnih prihodkov vsake sodobne države. Ta davek pa ni pomemben samo zaradi svojega obsega, temveč se pojavlja kot pomemben elastičen in delatvoren instrument ekonomske in socialne politike (Pernek 2001, 157). Dohodki, ki so obdavčeni z davkom na dohodek so (ZDoh-1, Uradni list 21/06): • dohodek iz zaposlitve, • dohodek iz dejavnosti, • dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, • dohodek iz premoženja, • dobiček iz kapitala ter • drugi dohodki. Z vidika obdavčitve kmetijske dejavnosti pa sta pomembna predvsem dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju katastrski dohodek) ter dohodek iz dejavnosti (v nadaljevanju dejanski odhodek). Zemlja kot dobrina je zelo pomembna za kmeta in za njegovo preživetje, hkrati pa je z njo povezano vrednotenje in obdavčitev, ki je skozi zgodovino doživljalo velike spremembe in dopolnitve. V Sloveniji se te spremembe kažejo predvsem v letu 2005 oziroma 2006, ko se je sprejemal novi ZDoh, ki je prinesel veliko sprememb tudi na področju kmetijstva. Po novem ZDoh se v davčno osnovo za obdavčitev po katastrskem dohodku šteje katastrski dohodek od osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki mu pripišemo še prejeta sredstva z naslova ukrepov kmetijske politike (neposredna in izravnalna plačila, investicijske podpore) ter druga plačila z naslova državnih pomoči. Preostale kmetijske in gozdarske dejavnosti ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah so obdavčene po dejanskem dohodku. Na zahtevo kmeta je po novem možna tudi obdavčitev celotne kmetije (skupaj osnovne in druge dejavnosti) po dejanskem dohodku (Pajntar 2005, 32). Obdavčitev po dejanskem dohodku je možna tudi v primeru, ko se kmetija ukvarja samo z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo (torej brez drugih in dopolnilnih dejavnosti). 3.1. Obdavčitev po katastrskem dohodku. V primeru, da kmetijsko gospodarstvo ohrani status kmetije, je po ZDoh obdavčeno po dohodku osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki obsega: y potencialne tržne dohodke od pridelave na zemljiščih (katastrski dohodek) ter y druge dohodke v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so zlasti plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike (subvencije), dotacije, donacije, denarne pomoči zaradi naravnih nesreč ter druga plačila iz naslova državnih pomoči..

13. Po novem ZDoh se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje kmetijska pridelava, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih zemljišč, vodenih v zemljiškem katastru in katastru dejanske rabe (tudi najetih) kmetijskih zemljišč, in vključuje (ZDoh-1, Uradni list 21/06): • pridelavo žit in drugih poljščin, vključno s pridelavo vrtnin v njivskem kolobarju, • pridelavo hmelja, sadja, oljk in proizvodnjo oljčnega olja iz lastnega pridelka, razen proizvodnje oljčnega olja za prodajo • pridelavo grozdja in proizvodnjo vina iz lastnega pridelka, razen vina za prodajo, • rejo govedi, ovac, koz, konj, oslov, mul, • rejo prašičev, perutnine, nojev in jelenjadi na pretežno lastni krmi in • prirejo mleka. Kot osnovna gozdarska dejavnost pa se šteje gozdarstvo, vezano na uporabo gozdnih zemljišč, in vključuje (ZDoh-1, Uradni list 21/06): • gojenje, obnovo, nego in varstvo gozda ter • sečnjo in pridobivanje gozdnih sortimentov. Dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti so vsi dohodki v zvezi s tema dvema dejavnostma, pripisani osebi, ki ima pravico uporabljati kmetijsko in gozdno zemljišče. Kmet torej nastopi kot zavezancev za davek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti v primeru, da je lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, katero je vpisano v katastrskem operatu1 po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja (Ošlaj 2005, 11). V nadaljevanju so predstavljeni posamezni dohodki osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. 3.1.1. Potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljišču. Potencialni tržni prihodki so v bistvu katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. 3.1.1.1 Ugotavljanje katastrskega dohodka Katastrski dohodek zemljišč vključuje dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodek od živinoreje. Dohodek od rastlinskih pridelkov je denarna vrednost povprečnega pridelka oziroma povprečnega prirastka letne mase, ki se doseže na 1 hektar (v nadaljevanju ha) zemljiške površine pri običajnem načinu gospodarjenja po odbitku povprečnih materialnih stroškov. Dohodek od živinoreje pa je denarna vrednost prirastka pri živini in dohodek od živalskih proizvodov, po odbitku povprečnih materialnih stroškov. Dohodek od živinoreje se vključuje v dohodek od rastlinskih pridelkov, ki se uporabljajo za krmo (Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD, Uradni list 25/05).. 1. izčrpno, strokovno, dokumentiran opis zemljišč glede na izmero, kakovost, kulturo in lastništvo..

14. Dohodek od rastlinskih pridelkov se ugotavlja (ZUKD, Uradni list 25/05): • od njiv, po poprečnih pridelkih in strukturi njivskih površin z žiti, koruzo, njivskimi vrtninami, krmnimi in industrijskimi rastlinami na 1 ha površine, • od vrtov, po poprečnih pridelkih in odstotni udeležbi glavnih vrst vrtnin za 1 ha površine, • od plantažnih sadovnjakov, po strukturi sadovnjakov in poprečnem pridelku sadja na 1 ha površine, • od ekstenzivnih sadovnjakov, po strukturi sadovnjakov, poprečnem številu rodnih dreves na 1 ha površine in poprečnem pridelku sadja na sadno drevo, • od olivnih nasadov, po številu rodnih stebel na 1 ha površine in poprečnem pridelku na enem steblu, • od hmeljišč, po poprečnem pridelku hmelja na 1 ha površine, • od vinogradov, po poprečnem številu rodnih trsov na 1 ha površine in poprečnem pridelku grozdja na en trs, • od travnikov in pašnikov, po poprečnem pridelku sena na 1 ha površine, • od gozdov in gozdnih plantaž, po poprečnem prirastku lesne mase na 1 ha površine in po sestavi sortimentov po vrstah drevja in • od trstičja po poprečnem pridelku trsja, rogoze in drugih rastlin na 1 ha površine. Kmetom se priznajo povprečni materialni stroški, ki zajemajo dejanske izdatke pri običajnem načinu gospodarjenja, kamor sodi predvsem amortizacija gospodarskih objektov, osnovne črede, kmetijskega inventarja in trajnih nasadov. Ob tem je pomembno, da se med materialne stroške ne šteje lastnega človeškega dela (ZUKD, Uradni list 25/05). Za ugotavljanje katastrskega dohodka in njegovo valorizacijo so obračunavajo kmetijski in gozdarski proizvodi po odkupni oziroma tržnih cenah, materialni stroški pa po nabavnih cenah iz leta pred letom v katerem se ugotavlja oziroma valorizacija katastrskega dohodka izvaja. Te cene se valorizirajo s količnikom, ugotovljenim na podlagi poprečne letne stopnje rasti teh cen v zadnjih dveh letih. Kmetijski proizvodi, za katere se določajo zaščitne cene, se obračunavajo po zaščitnih cenah iz tekočega leta. (ZUKD, Uradni list 25/05). Ugotavljanje katastrskega dohodka se izvede v primeru, ko se bistveno spremeni obseg in struktura kmetijske proizvodnje, količina pridelkov, cene kmetijskih in gozdnih proizvodov ter stroški materiala. Valorizacija katastrskega dohodka se lahko izvede, če se spremenijo cene kmetijskih in gozdnih proizvodov, tehnologija pridelave ali materialni stroški, mora pa se izvesti, če se zaradi navedenih razlogov katastrski dohodek na ravni Republike Slovenije spremeni za najmanj 3%. Ugotavljanje katastrskega dohodka in tudi valorizacija le-tega se začne po odločitvi Vlade Republike Slovenije na podlagi predloga, ki ga pripravi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pred tem je potrebno določiti obdobja, po katerih se ugotavljajo pridelki, cene in materialni stroški ter ugotovi količnik za izvedbo valorizacije katastrskega dohodka. Ta količnik se določi za vsako katastrsko kulturo v vsakem katastrskem okraju. Če pa se cene kmetijskih in gozdnih proizvodov ter materialni stroški spremenijo v približno enakem razmerju in enakomerno delujejo na spremembo vrednosti katastrskega dohodka vseh katastrskih kultur, se valorizacija izvede z enotnim količnikom za vse katastrske kulture in vse katastrske okraje (ZUKD, Uradni list 25/05)..

15. Vsebinsko je pomembno določanje lestvic katastrskega dohodka, katere osnutek za vse katastrske okraje v Republiki Sloveniji izdela komisija Vlade Republike Slovenije, ki jo sestavljajo predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za finance, Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter neodvisni strokovnjaki s področja ekonomije, kmetijstva, gozdarstva, geodezije in statistike, ki jih določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ZUKD, Uradni list 25/05). Osnutek lestvic katastrskega dohodka se za 30 dni razgrne na javni vpogled. V času razgrnitve lahko občani oziroma organizacije dajo pripombe, pobude in mnenja na osnutek lestvic. Komisija Vlade Republike Slovenije na podlagi prejetih pripomb izdela predlog lestvic katastrskega dohodka in ga predloži v potrditev Vladi Republike Slovenije (ZUKD, Uradni list 25/05). Podatki iz lestvic katastrskega dohodka se z dnem uradne objave lestvic pripišejo vsaki parceli kmetijskega in gozdnega zemljišča v zemljiškem katastru glede na njeno površino, katastrsko kulturo, katastrski razred ter pripadajoči katastrski okraj. Povezavo med lestvicami katastrskega dohodka in podatki zemljiškega katastra vzpostavi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (ZUKD, Uradni list 25/05) Katastrski dohodek za nove katastrske kulture in razrede se določi na ravni veljavnega katastrskega dohodka za isto katastrsko kulturo in razred v katastrskem okraju, ki je po naravnih in proizvodnih značilnostih najbolj primerljiv s katastrskim okrajem, za katerega se določa nov katastrski dohodek. V primeru, da je primerljivih katastrskih okrajev več, se katastrski dohodek za nove katastrske kulture in razrede lahko določi na ravni povprečja katastrskih dohodkov za isto katastrsko kulturo in razred v katastrskih okrajih, ki so po naravnih in proizvodnih značilnostih primerljivi s katastrskim okrajem, za katerega se določa nov katastrski dohodek (ZUKD, Uradni list 25/05). 3.1.1.2 Obdavčitev in pripisovanje katastrskega dohodka V davčno osnovo od katastrskega dohodka se torej šteje katastrski dohodek ugotovljen po zgoraj predstavljenih pravilih. Katastrski dohodek se pripisuje osebi, ki zemljišče uporablja, torej tudi za zemljišča vzeta v najem. Za pridobitev pravice do uporabe zemljišča mora biti oseba na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisana v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru kot lastnik, zakupnik ali imetnik pravice uporabe na podlagi drugega pravnega naslova. Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru, se lahko za namene obdavčitve po katastrskem dohodku ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku (ZDoh-1, Uradni list 21/06). Katastrski dohodek se torej posameznemu zavezancu pripiše le za zemljišče, ki ga ima pravico ugrabljati. 60. člen ZDoh-1 govori tudi o katastrskem dohodku agrarne skupnosti.

16. in določa, da se katastrski dohodek posameznemu zavezancu, članu agrarne skupnosti, pripiše glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni skupnosti. 3.1.1.3 Oprostitve, olajšave ter znižanje katastrskega dohodka V davčno osnovo kmeta se na njegovo željo ne všteva katastrski dohodek od zemljišč (ZDoh-1, Uradni list 21/06): • ki jih je na podlagi zakona trajno ali začasno prepovedano izkoriščati za kmetijsko pridelavo ali na katerih so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in druge naprave za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje, • ki ležijo znotraj visokorodnih nasipov in tistih, ki so v zemljiškem katastru označena kot zemljišča pod neodmerjenimi gozdnimi cestami, • na katerih so vrbni in drugi zaščitni nasadi oziroma varovalni gozdovi (kot obramba pred erozijo), objekti za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, • ki ležijo v obmejnem pasu in nad ali pod visokonapetostnimi daljnovodi in drugimi vodi, če je izkoriščanje v kmetijske namene onemogočeno, • na katerih so evidentirana vojna grobišča, • ki jih zavezanec odda skladno s predpisi o preživninskem varstvu kmetov in ki jih na podlagi odločbe državnega organa o razlastitvi ali pogodbe, ki nadomešča razlastitev, ni mogoče uporabljati, • ki jih je zavezanec z odločbo o denacionalizaciji dobil v last, ne pa tudi v posest, • za katera je bilo skladno s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo, • ki so dana v zakup, za dobo, navedeno v zakupni pogodbi, • ki so bila neuporabna ali slabše kakovosti, pa so z vlaganji postala uporabna ali bolj rodovitna, za obdobje treh let, z uveljavitvijo v prvem letu po usposobitvi ali izboljšanju, • na katerih se zasadijo novi vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki ali drugi trajni nasadi, za obdobje treh let in za oljčne nasade za obdobje osmih let, z uveljavitvijo v prvem letu po zasaditvi in • ki se pogozdijo, za obdobje 30 let, z uveljavitvijo v prvem letu po pogozditvi. Kmet lahko davčno osnovo od katastrskega dohodka tudi zniža. Pogoj za to je, da je bila pridelava na posameznem zemljišču manjša zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti. Katastrski dohodek se za vsako tako zemljišče zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je po oceni škode s posebno metodologijo zmanjšal pridelek. Zmanjšanje katastrskega dohodka se za gozd prizna za dobo petih let. Za ocenjevanje škode se upošteva metodologija, sprejeta na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami2 (ZDoh-1, Uradni list 21/06). Pri določanju osnove za obdavčitev po katastrskem dohodku lahko kmet izkoristi tudi določene olajšave za investiranje, seveda pod pogojem, kadar je mogoče z računi dokazati vlaganja v osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost. Olajšava se prizna v višini 20% vloženih sredstev in se lahko uveljavi v letu vlaganja in naslednjih štirih letih. V 63. členu ZDoh-1 je določeno, da lahko kmet uveljavlja olajšave za vlaganja v: 2. Več o tem v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN-UPB1), Uradni list RS, št 51/06..

17. • •. •. nakup zemljišč, živali za osnovno čredo ter kmetijske in gozdarske mehanizacije, nakup, izgradnjo ali posodobitev kmetijskih gospodarskih objektov, ki služijo za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, vključno z vlaganji v trajne nasade, nakup druge opreme za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, razen nakupa osebnega motornega vozila.. Olajšava se prizna posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva ali agrarne skupnosti, ki ima pravico uporabljati zemljišča, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v gospodinjstvu oziroma glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni skupnosti (ZDoh-1, Uradni list 21/06). 3.1.2. Drugi dohodki osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Za dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti se štejejo tudi drugi dohodki v zvezi z opravljanjem teh dveh dejavnosti. Po 58. členu ZDoh-1 so to zlasti: • plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, • dotacije, • donacije, • denarne pomoči zaradi naravne ali druge nesreče na podlagi posebnih predpisov, • druga plačila iz naslova državnih pomoči, izplačana v povezavi z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. V nadaljevanju so podrobneje opredeljena plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki tudi v praksi predstavljajo vrednostno najpomembnejše t.i. druge dohodke kmetije. 3.1.2.1 Dohodki iz naslova ukrepov kmetijske politike Skupna kmetijska politika Evropske Unije (v nadaljevanju EU) je ena izmed najstarejših skupnih evropskih politik. Več desetletij je bilo kmetijstvo področje, ki je bilo najbolj enotno urejeno in ki je najbolj povezovalo države članice. Izvajanje skupne kmetijske politike EU temelji na treh načelih, in sicer enotnosti trga, dajanju prednosti domači pridelavi in finančni solidarnosti članic (skupni proračun). V zadnjem desetletju skupna kmetijska politika poleg uresničevanja osnovnih ciljev (redna oskrba z živili po sprejemljivih cenah za potrošnike, primerna življenjska raven za kmetijske pridelovalce, storilnost v kmetijski pridelavi in stabilnost kmetijskih trgov) namenja vse večjo pozornost tudi varovanju okolja in razvoju podeželja. Težo kmetijske politike v EU odraža tudi dejstvo, da je bila za kmetijstvo v preteklosti namenjena večina sredstev evropskega proračuna in še danes se zanj, kljub razvoju drugih skupnih politik in ureditev, namenja nekaj manj kot polovica proračuna EU. Kmetijstvo je v EU urejeno z izredno obsežnim pravnim redom, saj kar okoli 40% vseh predpisov v EU ureja področje kmetijstva. Skupna kmetijska politika za uresničevanje zastavljenih ciljev uporablja številne in zelo raznolike mehanizme. Njeno jedro tvorijo pravila in ukrepi, zapisani v predpisih, imenovanih skupne tržne ureditve (prvi steber skupne kmetijske politike). Skupne tržne ureditve so sprejete za posamezne kmetijske pridelke, med katerimi so za slovensko kmetijstvo pomembni predvsem: žita, olja, zelenjava, vino, mleko, goveje meso itd..

18. Tržne ureditve se med seboj razlikujejo po vrsti ukrepov, ki se izvajajo, in po vsebini ter intenzivnosti podpor. V preteklosti so bili uveljavljeni predvsem tržno - cenovni mehanizmi podpor, ki vplivajo na trg in cene. Sem uvrščamo naslednje skupine ukrepov (Bedrač, Cunder 2005, 5-10): • zunanjetrgovinski ukrepi (uvozne dajatve in podpore za izvoz), • intervencije na notranjem trgu (javni nakupi, določitev institucionalnih cen, podpore skladiščenju, podpore porabi), • omejevanje ponudbe (proizvodne kvote, programi prahe), • neposredna plačila (plačila na ha kmetijske površine ali glavo živali). Vse večjo težo dajejo v EU ukrepom iz t.i. drugega stebra skupne kmetijske politike, tj. strukturnim ukrepom in ukrepom za razvoj podeželja. Drugi steber uvaja različne oblike plačil za okolju prijazno kmetovanje, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti območij z neugodnimi razmerami za kmetovanje (OMD). Kmetje so torej v sklopu različnih ukrepov kmetijske politike upravičeni do različnih plačil oziroma subvencij. Za lažjo razlago obdavčitev teh plačil oziroma pojasnitev, katera plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike se vštevajo v davčno osnovo kmeta, je potrebno najprej opredeliti delitev le-teh. V osnovi se plačila oziroma subvencije delijo na: • neposredna plačila, • izravnalna plačila in • investicijske podpore. Neposredna plačila so namenjena delnemu pokrivanju izpada prihodkov kmeta zaradi zniževanja cen kmetijskih proizvodov, kar je predvsem posledica liberalizacije mednarodne trgovine tudi na področju kmetijstva. Pri neposrednih plačilih gre za plačila kmetijske politike za okoljske programe (SKOP), ki se financirajo iz ukrepov EKO 2 in EKO 3 (ekološko kmetovanje). Neposredna plačila iz ukrepa EKO 0 pa se izplačujejo prav tako v povezavi z liberalizacijo cen in poleg tega jih lahko razumemo kot splošno podporo poseljenosti podeželja. Vsa ta neposredna plačila se lahko izplačajo na enoto (hektar) zemljišča ali na enoto živali. Izravnalna plačila so namenjena pokrivanju višjih stroškov proizvodnje tistih kmetov, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v območjih s omejenimi dejavniki za kmetijstvo (OMD). Ta plačila se izplačujejo v sklopu EKO 1. 3.1.2.2 Obdavčitev dohodkov iz naslova ukrepov kmetijske politike Obdavčitev sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike opredeljuje 58. člen ZDoh-1. V davčno osnovo kmeta se vštevajo vsi dohodki iz naslova ukrepov kmetijske politike, razen plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike za okoljske programe, to je od plačil EKO 2 in EKO 3. Neposredna plačila, ki se izplačujejo v sklopu EKO 0 in EKO 1, pa se vštevajo v dohodninsko osnovo kmeta. Prav tako so dohodki iz naslova investicijskih podpor sestavni del dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in so tako obdavčeni z dohodnino (Hrastar 2006, 32)..

19. Preglednica 1: PREGLED OBDAVČITVE UKREPOV KMETIJSKE POLITIKE Obdavčljiv Vrsta plačila Program Namen programa dohodek EKO 0 - nepos. plač. na površino da I. Neposredna plačila EKO 2 ne - okoljski programi EKO 3 ne II. Izravnalna plačila. III. Investicijske podpore. EKO 1. - območja z omej.dejav.. da. EPD. - vlaganja v gozdove. da. - vlaganja v kmet. gosp.. da. - vlaganja v živ.-pred.industrijo. da. - vlaganja za razvoj dopol. dej.. da. - vlaganja za razvoj in izboljš. infrastr. na podeželju. da. SAPARD. Vir: Majstorovič 2005, 32. Plačila iz ukrepov OMD (območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo) so torej med drugimi obdavčljiv dohodek kmetijskega gospodarstva. Vključitev teh plačil v dohodninsko osnovo od leta 2005 naprej je utemeljena s tem, da se že v izračunu katastrskega dohodka skozi višje stroške in nižje cene pridelkov upoštevajo težje pridelovalne razmere pri oceni tržnega dohodka. ZDoh-1 v 147. členu določa, da se v davčno osnovo od zgoraj navedenih dohodkov iz naslova ukrepov kmetijske politike, razen plačil, pridobljenih v zvezi z investicijskimi podporami, v letu 2005 všteva 25%, v letu 2006 50% in v letu 2007 75% teh plačil. Glede investicijskih podpor pa ZDoh-1 določa, da se dohodnine ne plača od izplačil v letu 2005, če so bile odločbe za tovrstna izplačila izdane v letu 2004, plačila pa izvedena v letu 2004 ali 2005. 3.1.2.3 Oprostitve od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti Dohodnine se ne plača od prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov in sicer pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dohodnine se ne plača tudi od plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike za okoljske programe, ki so namenjena osnovni kmetijski in gozdarski dejavnosti. Prav tako so iz dohodnine izvzeta plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji EU za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev – FADN3 (v nadaljevanju FADN), ki so namenjena vodenju knjigovodstva samo za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (Pajntar 2005, 52).. 3. Farm Accountancy Data Network.

20. Medsosedska pomoč med kmečkimi gospodarstvi obsega pomoč s kmetijsko mehanizacijo in delovno silo. Za medsebojno sosedsko pomoč se torej štejejo dela s področja kmetijstva in gozdarstva, če jih opravljajo člani kmečkega gospodarstva z lastno mehanizacijo in lastno delovno silo ter če jih opravljajo v okviru strojnega krožka. 3.2. Obdavčitev po dejanskem dohodku. Obdavčitev po dejanskem dohodku pomeni, da je zavezanec obdavčen z davkom iz dejavnosti v sklopu dohodnine. Za ugotavljanje davčne osnove je potrebno voditi računovodstvo s skladu s SRS ter Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO). Glede na pravnoorganizacijsko obliko je lahko kmetijska dejavnost oblikovana kot samostojna dejavnost (fizična oseba) in tako obdavčena z davkom iz dejavnosti. 3.2.1. Dohodek osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Davčno osnovo davka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti predstavlja dosežen dohodek kmetije oziroma nosilca kmetijske dejavnosti na kmetiji, ki ga ugotovimo tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v obračunskem obdobju, odštejejo odhodki, ki so nastali v istem obdobju. Številne kmetije po Sloveniji že vodijo knjigovodstvo po FADN metodologiji, vendar le-ta ne zadošča za ugotavljanje davčne osnove dohodka iz kmetijske dejavnosti. FAND knjigovodstvo se namreč vodi za ugotavljanje indikatorjev uspešnosti investicije, ki jih kmetje izvajajo s pomočjo investicijskih podpor iz različnih programov kmetijske politike. Računovodstvo na kmetijah je še dokaj nedorečeno področje, čeprav novi ZDoh že govori o možnosti obdavčitve kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, za kar je potrebno, kot smo že omenili voditi računovodstvo in na osnovi tega ugotavljati dejanski dohodek. Možnosti za vodenje računovodstva sta popolno računovodstvo, ki je lahko enostavno ali dvostavno, ter računovodstvo po normiranih odhodkih. Enostavno računovodstvo, pri katerem se poslovni dogodek knjiži samo enkrat, je dopustno pod pogojem, da zavezanec ne presega dveh od treh meril (Zakon o gospodarskih družbah – ZGD, Uradni list 42/06): • da povprečno število delavcev ne presega tri, • da so letni prihodki nižji od 42.000 eurov, • da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov. V nasprotnem primeru je sicer obvezno dvostavno računovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži najmanj dvakrat. Davčna osnova za davek na dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti je torej razlika med prihodki in odhodki osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti v obračunskem obdobju. Zato v nadaljevanju predstavljamo pomembnejše postavke, ki jih je.

21. potrebno ovrednotiti, če želimo ugotoviti dejanski dohodek kmetije. Poudarek je na obravnavi tistih postavk, ki so značilne za mlečno – živinorejsko kmetijo, kmetija pa večino krme prideluje sama. 3.2.1.1 Prihodki Prihodke po SRS razčlenjujemo na poslovne, finančne in druge prihodke. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje proizvodov in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki (SRS, 2006). Prihodki na kmetijah se dosegajo predvsem s prodajo pridelkov in storitev. Določeni pridelki pa se porabijo v naslednjih fazah pridelave. Slednji neposredno ne dajejo prihodka. Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki pa so subvencije, dotacije, donacije, denarne pomoči zaradi naravne ali druge nesreče, druga plačila iz naslova državnih pomoči, izplačana v povezavi z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, investicijske podpore ter drugi podobni prihodki. Subvencije in drugi prihodki iz prejšnjega odstavka so tekoči prihodki obračunskega obdobja in se evidentirajo s prejemom. Zakonodajalec pojasnjuje vključitev te vrste dohodkov, predvsem pomoči države, v davčno osnovo s tem, da omenjeni prihodki nadomeščajo izpad tržnega prihodka. Vsebinska opredelitev teh prihodkov je podana že v predhodnem poglavju obdavčitve po katastrskem dohodku. Investicijske podpore, prejete iz programov skupne kmetijske politike za pridobitev osnovnih sredstev za kmetijsko dejavnost, se začasno evidentirajo med dolgoročno odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma z nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so namenjene. Prihodki od opravljenih storitev na kmetiji ne predstavljajo pomembnega deleža v celotnih prihodkih, se pa v skladu s SRS le-ti evidentirajo, ko je storitev opravljena ter se za to izda račun. V zvezi z obdavčitvijo prihodkov iz opravljanja storitev je potrebno omeniti, da pri obdavčitvi kmetijske dejavnosti s katastrskim dohodkom ZDoh-1 v 20.členu navaja, da se prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov, ki jih pridobi kmetija, ne všteva v davčno osnovo. Medtem ko je pri obdavčitvi po dejanskem dohodku ta vrsta prihodka obdavčljiva oziroma so davčno priznani prihodek. 3.2.1.2 Zaloge Zaloge so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju končnih proizvodov ali pa so zaloge končni proizvodi sami. Slednje zaloge je potrebno za natančno ugotovitev dejanskega dohodka ovrednotiti, saj so te količinsko obsežne in vrednostno pomembne..

22. Problem zalog v kmetijski dejavnosti se pojavi že pri sami opredelitvi zalog. Na obravnavanem tipu kmetije se proizvodni proces prične pri pripravi obdelovalnih površin (gnojenju, sejanju), se nadaljuje pri spravilu sena, siliranju, itd. ter konča pri vzreji živine in pridelavi mleka. Za pripravo obdelovalnih površin kmetovalec potrebuje različna sredstva (umetna gnojila, semena, pesticide). Le-ta sredstva se vodijo kot zaloge materiala. Pri spravilu sena, silaže, itd. nastajajo nove zaloge (v nadaljevanju zaloge krmil), ki bodo porabljene pri ustvarjanju končnih proizvodov. Zaloge krmil pa se lahko obravnavajo kot: • zaloge polproizvodov ali • zaloge gotovih proizvodov. Spremljanje zalog krmil kot zaloge polproizvodov, lahko razlagamo s tem, da se bo zaloga polproizvodov v nadaljnjem procesu proizvodnje vključila v sam končni proizvod (govedo, mleko). Lahko pa se omenjena krmila v končni fazi tudi prodajo. Živina za prodajo se v skladu z SRS vodi kot zaloga dokončanih proizvodov ter se pri ugotavljanju dejanskega dohodka upoštevajo skozi postavko spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (v primeru, da se med obračunskimi obdobji spreminjajo). 3.2.1.3 Amortizacija Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke (SRS, 2006). Opredmetena osnovna sredstva, od katerih se obračunava amortizacija na kmetijah, so predvsem: • zgradbe, potrebne za opravljanje kmetijske dejavnosti, • kmetijska mehanizacija, • oprema za opravljanje kmetijske dejavnosti, • osnovna čreda, • večletni nasadi (sadovnjaki, vinogradi...) Osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi (SRS, 2006). Stroški amortizacije se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi (SRS, 2006). V skladu s SRS bi bilo amortizacijo osnovne črede smiselno obračunavati šele z dnem, ko osnovna čreda prinese prve gospodarske koristi oziroma prihodke (mleko in tele po prvi telitvi). Torej teleta, ki se vzrejajo za obnovitev osnovne črede, se vodijo kot osnovna sredstva v pridobivanju in se začno amortizirati šele, ko so prenesena v uporabo oziroma v praksi, ko prvič telijo. Teleta zrejena za prodajo pa se vodijo preko zalog, kar je obravnavano v predhodnem poglavju..

23. Stroški amortizacije sredstev, pridobljenih z investicijskimi podporami ali z donacijami, se obračunavajo posebej. Iz dolgoročno odloženih prihodkov se vnašajo med prihodke posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije (Štrekelj 2002, 156). Stroški amortizacije, kakor tudi ostali stroški, se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in tako vplivajo na dejanski dohodek kmeta v obračunskem obdobju (Štrekelj 2002, 156). 3.2.2. Dohodek dopolnilnih kmetijskih in gozdarskih dejavnosti. Slovenska kmetijska politika poudarja pomen dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu za ohranitev poseljenosti podeželja in izboljšanje ekonomskega položaja kmetov. Zanimanje za dopolnilne dejavnosti se v zadnjih letih hitro povečuje. Razlog za to je slabši položaj kmetijstva ter manjše možnosti za zaposlitev zunaj kmetije. Mlajši gospodarji dandanes niso več v tolikšni meri osebno navezani na zemljo, temveč gledajo na delo na kmetiji iz dohodkovnega vidika. Z grafom 1 je prikazana struktura dohodkov povprečne slovenske kmetije. Graf 1: STRUKTURA DOHODKOV POVPREČNE SLOVENSKE KMETIJE 27%. 33%. dohodki iz kmetijstva 30%. 10%. dohodki iz dopolnilnih dejavnosti dohodki iz zaposlitve izven kmetijstva socialne podpore, pokojnine in. Vir: Erhart 2004, 32 Kot je razvidno iz grafa, povprečna slovenska kmetija le slabo tretjino dohodkov ustvari iz kmetijstva, 10% iz dopolnilnih dejavnosti, dobro tretjino dohodka pa z zaposlitvijo zunaj kmetijstva, kar 27% predstavljajo socialne podpore, pokojnine in podobno. Bolj vzpodbudno je razmerje med dohodki in vloženim delom pri dopolnilnih dejavnostih, saj je le-to trikrat večje kot pri osnovni kmetijski dejavnosti. Velike kmetije z intenzivno pridelavo kmetijskih izdelkov in uvoz kmetijskih izdelkov zadovoljijo potrebe po cenovno ugodni hrani, kar pomeni, da na tradicionalnem kmetijskem področju za male kmetije ni veliko prostora. Vsekakor pa obstajajo tržne niše, ki jih male kmetije predvsem zaradi svoje majhnosti in večje prilagodljivosti lahko zapolnijo. Proizvodnja nišnih pridelkov in storitev od kmetovalca zahteva stalno iskanje novih priložnosti in specialna znanja. Uspešen kmetovalec mora imeti enaka znanja kot uspešen podjetnik. Ta naj bi bila tehnična in tehnološka znanja ter sposobnost predstaviti izdelek kupcu na privlačen način (Erkart 2004, 32)..

24. 3.2.2.1 Vrste in pogoji dopolnilnih dejavnosti Zakon o kmetijstvu (Uradni list 54/00) v 68. členu opredeljuje dopolnilno dejavnost na kmetiji kot dejavnost, ki je povezana s kmetijstvom oziroma gozdarstvom, se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. V osnovi razlikujemo tri glavne skupine dopolnilnih dejavnosti (Kovačič 2000, 112): • dejavnosti, ki pomenijo oplemenitenje in finalizacijo temeljne proizvodnje na kmetiji (npr. predelava lesa in kmetijskih pridelkov, neposredno trženje osnovnih in predelanih proizvodov kmetije), • domače obrti in storitvene dejavnosti s proizvodnimi sredstvi kmetije (npr. storitve s kmetijskimi stroji, turistična dejavnost na kmetiji) in • delo na domu. Vladna uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list 61/05) v 2. členu predvideva sledeče vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: • predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov, • prodaja kmetijskih pridelkov z drugih kmetij, • turizem na kmetiji, in sicer gostinska in negostinska dejavnost, • dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki (oglarstvo, peka v kmečki peči, izdelava podkev, tradicionalni izdelki iz zelišč) • pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov, • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja leteh v najem, • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, • zbiranje in kompostiranje organskih snovi, • ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib ter • aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov itd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. Med vsemi naštetimi vrstami dopolnilnih dejavnosti na kmetiji prevladujejo storitve v zvezi z gozdarsko mehanizacijo in opremo, ki predstavljajo kar 40% vseh registriranih dopolnilnih dejavnosti, z 21% sledi turizem na kmetiji, medtem ko predelava kmetijskih pridelkov predstavlja 12% (Erhart 2004, 32). Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj en ha ali v zakupu najmanj pet ha primerljivih površin. To pa ne velja v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov. Za en ha primerljivih površin se po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč, 0,2 ha vrtov, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha drugih površin (Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, Uradni list 61/05). Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko in gozdarsko.

25. dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Za ustrezno usposobljenost pa se šteje (Zakon o kmetijstvu, Uradni list 54/00): • najmanj poklicna kmetijska izobrazba ali • opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo fizična oseba opravlja oziroma jo namerava opravljati ali • najmanj petletne delovne izkušnje na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko prične, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to dejavnost določajo posamezni področni predpisi. 3.2.2.2 Obdavčitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Novi ZDoh loči obdavčitev dohodkov iz osnovne kmetijske dejavnosti z davkom na osnovi katastrskega dohodka, od obdavčitve dopolnilnih kmetijskih dejavnosti z davkom na osnovi dejanskega dohodka, to je v sklopu davka od dohodka iz dejavnosti. Dopušča pa tudi možnost normirane obdavčitve dopolnilnih dejavnosti. Nosilec dopolnilne dejavnosti mora svojo odločitev ugotavljanja dejanskega dohodka priglasiti pri davčnem uradu in za namene obdavčitve voditi knjigovodstvo. Posebnosti v zvezi s vodenjem knjigovodstva na kmetijah so podane v predhodnem poglavju, normirana obdavčitev pa v nadaljevanju. 3.3. 3.3.1. Druge možnosti obdavčitve kmetijske dejavnosti. Obdavčitev enotne dejavnosti po dejanskem dohodku. ZDoh-1 v 35. členu kmetu omogoča ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskega dohodka, vendar pod pogojem, da eden od zavezancev od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti v okviru gospodinjstva postane zavezanec kot nosilec za celotno osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost gospodinjstva. Takšen način ugotavljanja davčne osnove mora kmet priglasi pri davčnemu organu. V tem primeru mora davčno osnovo od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ugotavljati najmanj za dobo petih davčnih let. Če pa kmet poleg osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti opravlja tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji, se z vidika ugotavljanja davčne osnove obe dejavnosti obravnavata kot enotna dejavnost. Če je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji drug član gospodinjstva, se šteje, da je za davčne namene nosilec osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji..

26. 3.3.2. Normirana obdavčitev. Davčni zavezanec, ki želi ugotavljati davčno osnovo od dohodkov kmetijske dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora izpolnjevati naslednje pogoje (ZDoh-1, Uradni list 21/06): • zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig, razvidov in evidenc, • njegovi prihodki iz kmetijske dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, skupaj z mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 6 milijonov tolarjev, • na svojem posestvu v okviru te dejavnosti ne zaposluje delavcev, • v preteklem letu ni ugotavljal davčne osnove iz opravljanja kmetijske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, • davčno osnovo je v preteklih letih ugotavljal na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, vendar je v roku 3 let dvakrat zaporedoma izpolnjeval prve tri pogoje. Izjema je davčni zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, kajti izpolnjevati mora le dva pogoja (ZDoh-1, Uradni list 21/06): • zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih, • ne zaposluje delavcev v okviru svoje dejavnosti. Kmet, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, mora predložiti zahtevo za takšen način ugotavljanja davčne osnove v mesecu novembru tekočega davčnega leta za naslednje davčno leto pri pristojnem davčnem uradu (Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, 2005) Davčni organ kmeta na podlagi njegove zahteve označi v davčnem registru kot zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo za akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem kmetijske dejavnosti, z upoštevanjem normiranih odhodkov. Davčni organ kmetu o tem izda potrdilo, ki velja za obdobje davčnega leta (Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, 2005). Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo normirani odhodki v višini 70% ustvarjenih prihodkov (ZDoh-1, Uradni list 21/06). Kmet kot davčni zavezanec med davčnim letom ne more zahtevati spremembe načina ugotavljanja davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem kmetijske dejavnosti (Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, 2005). Akontacija dohodnine od doseženega dohodka se izračuna in plača po stopnji 25%. Kmet, ki pa si plačuje obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja te dejavnosti, se lahko odloči za znižano stopnjo akontacije, vendar pa ta ne sme biti nižja od 10% (Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, 2005). Kmet, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora voditi evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev. V evidenco izdanih knjigovodskih listin zavezanec vpisuje izdane knjigovodske listine (Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, 2005)..

27. 3.4. Sklepne ugotovitve. ZDoh omogoča različne načine obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti, in sicer: • obdavčitev po katastrskem dohodku, • obdavčitev po dejanskem dohodku in • normirano obdavčitev Obdavčitev po katastrskem dohodku je možna le za obdavčitev osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Pri tej obdavčitvi gre za obdavčenje potencialnih tržnih dohodkov od pridelave na zemljiščih oziroma t.i. katastrskega dohodka ter drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Katastrski dohodek kmetije se ugotavlja v skladu z ZUKD. Drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti pa so predvsem plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike (subvencije, investicijske podpore), donacije, državne pomoči itd. Katastrski dohodek predstavlja davčno osnovo, od katere se odštejejo vse priznane davčne olajšave. K tej razliki se prištejejo drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Dobljeni rezultat predstavlja davčno osnovo kmetije. Obdavčitev po dejanskem dohodku uvaja šele novi ZDoh. Za ugotavljanje dejanskega dohodka kmetije je potrebno voditi knjigovodstvo. Kmetje, ki so v preteklosti kandidirali za investicijske podpore v kmetijstvu, sicer vodijo knjigovodstvo po FADN metodologiji, vendar le-ta za ugotavljanje dejanskega dohodka ne zadostuje, saj ne omogoča obračuna amortizacije, obračuna delovne sile ter drugih pomembnih postavk, potrebnih za izračun dejanskega dohodka. Dejanski dohodek se lahko ugotavlja za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, ZDoh pa dopušča tudi obdavčitev celotne kmetijske dejavnosti (osnovne in dopolnilne skupaj) po dejanskem dohodku. Davčna osnova je torej dejanski dohodek kmetije, ugotovljen v skladu s SRS ter drugimi predpisi in zakoni, od katerega se odštejejo priznane davčne olajšave. Obdavčitev osnovne kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku v praksi še ni uveljavljeno, bo pa v prihodnosti vedno večje zanimanje za takšno obliko obdavčitve. Novi ZDoh namreč pri obdavčitvi po katastrskem dohodku z leti povečuje stopnjo vključenost subvencij in investicijskih podpor v davčno osnovo kmetij, kar posledično, v primerjavi z obdavčitvijo po dejanskem dohodku, pomeni za kmetije višjo davčno obremenitev. Kmetje, ki želijo ugotavljati davčno osnovo od dohodkov kmetijske dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo izpolnjevati določene pogoje, ki jih opredeljuje ZDoh. Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo normirani odhodki v višini 70% ustvarjenih prihodkov. Za takšno obliko obdavčitve je potrebno voditi evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev. Davčna osnova je torej 30% vseh prihodkov, od katere se odštejejo priznane davčne olajšave..

28. 4. 4.1. DAVEK NA DODANO VREDNOST V KMETIJSTVU. Splošno o davku na dodano vrednost v kmetijstvu. DDV je v EU sprejet kot obvezna davčna oblika in je tudi eden izmed pogojev k tej integraciji. V Sloveniji je bil uveden 1999. DDV je v Sloveniji, kakor tudi v drugih evropskih državah, eden najpomembnejših virov državnega proračuna. DDV je oblika prometnega davka, s katerim se obdavčuje izdelke in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca, trgovca do končnega porabnika. Zakon kot davčnega zavezanca definira vsako osebo, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. V to določilo dejavnosti zakon uvršča tudi kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter dopolnilne dejavnost na kmetiji, če njihovi nosilci opravljajo dejavnost samostojno. Sistem DDV enostavno pomeni to, da davčni zavezanec v obračunskem obdobju poračuna izstopni davek za vse prodaje nadaljnjim kupcem s predhodno obračunanim vstopnim davkom za vse nabave od svojih dobaviteljev. Kmetje imajo glede vključitve v sistem DDV več možnosti. Lahko ostanejo zunaj sistema, če jim seveda to zakon dopušča, lahko pa so vključeni v sistem DDV kot (ZDDV, Uradni list 21/06 ): • obvezni davčni zavezanci, • prostovoljni davčni zavezanci ali • upravičenci do pavšalnega nadomestila. Ali bo kmet prostovoljno vstopil v sistem DDV, je odvisno od njegove lastne presoje. V veliki meri pa na to odločitev vpliva tip kmetije ter s tem vrsta nabavljenega blaga in materiala oziroma vrsta pridelka. Delež vstopnega DDV se namreč razlikuje glede na tip kmetije oziroma vrsto pridelka, kar je razvidno tudi iz preglednice 2..

29. Preglednica 2: OCENA DELEŽA VSTOPNEGA DDV V VREDNOSTI KMETIJSKE PRIDELAVE NA KMETIJAH IZVEN SISTEMA DDV (%) Delež vstopnega Proizvodni tip kmetije Pridelek DDV poljedelstvo 6,6 pšenica prireja mleka 6,1 sladkorna pesa pitanje govedi 6,6 krompir prašičereja 6,2 jabolka reja drobnice 5,4 grozdje perutninarstvo 7,4 mleko živinoreja – druga 7,8 pitani piščanci živinoreja na kupljeni krmi 6,7 Povprečje sadjarstvo 6,6 vinogradništvo 5,7 mešana pridelava 6,1 vrtnarstvo 6,2 gozdarstvo 8,0 kmetijs. – gozdar. 8,2 Povprečje 6,8 Vir: Kmetijsko svetovalna služba Slovenije 2000, 12. Delež vstopnega DDV 8,6 8,6 6,4 9,1 5,4 5,8 5,9 7,2. Po znižani 8,5% stopnji je obdavčen velik del prometa blaga in storitev, ki so pomembne za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. V preglednici 3 navajamo pomembnejše vrste prometa blaga in storitev za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Preglednica 3: DAVČNE STOPNJE PRI PROMETU BLAGA IN STORITEV, POMEMBNIH ZA KMETIJSKO DEJAVNOST Davčna stopnja Promet blaga in storitev - kmetijski stroji in oprema - gradbeni material in gradbene storitve za gradnjo gospodarskih objektov 20 % - strežba pijač na turističnih kmetijah - embalaža - izdelki za prehrano ljudi razen alkoholnih pijač - izdelki za prehrano živali - žive živali, semena in sadike za kmetijsko pridelavo - gnojila in fitofarmacevtska sredstva 8,5 % - storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu - veterinarske storitve za živinorejo in ribogojstvo - nastanitev gostov na turističnih kmetijah - priprava in strežbe jedi na kmetijah 0% - izvoz - zavarovalniške storitve Oprostitve DDV - najem oziroma zakup nepremičnin - promet zemljišč, razen stavbnih zemljišč Vir: ZDDV, Uradni list 21/06.