Aktivna politika zaposlovanja v obalno-kraški regiji : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA V OBALNO-KRAŠKI REGIJI. Kandidatka: Andreja Kozlovič Študentka izrednega študija Številka indeksa: 80022996 Program: visokošolski strokovni (R/STR) Študijska smer: Marketing Mentor: dr. Sebastjan Strašek. Koper, marec 2005.

2 IZJAVA Kandidatka Andreja Kozlovič, absolventka študijske smeri: Marketing, študijski program: visokošolski strokovni (R/STR), izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Sebastjana Straška in uspešno zagovarjala dne 21.03.2005. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Kopru, dne 22.03.2005. Podpis:.

3 PREDGOVOR Brezposelnost je resen problem, ki je prisoten v vseh gospodarstvih in je rezultat nepravilnega delovanja trga delovne sile. Problem, ki ga bom raziskovala v diplomskem delu, se nanaša na zmanjševanje brezposelnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja. Ta predstavlja skupek programov in ukrepov, s katerimi skuša država preko raznih institucij zmanjšati obseg brezposelnosti ter zagotoviti boljšo kvaliteto ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej. V diplomskem delu bom predstavila programe aktivne politike zaposlovanja, ki potekajo na Zavodu RS za zaposlovanje v obalno-kraški regiji, ter izvajanje programov v letu 2003. Izpostavila bom problem strukturne brezposelnosti kot enega najpomembnejših dejavnikov za uveljavljanje aktivne politike zaposlovanja. Do strukturne brezposelnosti prihaja zaradi neenakosti med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili. Izrednega pomena pri prilagajanju spremembam na trgu delovne sile je izobrazba, izobraževanje pa najboljši razvojni dejavnik, saj je znanje vir bogastva in ekonomske moči..

4 VSEBINA. 1 UVOD.......................................................................................................................... 6 1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja ....................... 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze) diplomskega dela ...................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave....................................................................... 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja............................................................................ 7 2 BREZPOSELNOST.................................................................................................... 8 2.1 Vrste brezposelnosti............................................................................................ 8 2.1.1 Frikcijska brezposelnost ................................................................................... 9 2.1.2 Strukturna brezposelnost................................................................................... 9 2.1.3 Ciklična brezposelnost...................................................................................... 9 2.2. Merjenje brezposelnosti ..................................................................................... 10. 3 POLITIKA ZAPOSLOVANJA.............................................................................. 11 3.1 Opredelitev politike zaposlovanja ....................................................................... 11 3.2 Programi politike zaposlovanja........................................................................... 11 3.3 Aktivna politika zaposlovanja ............................................................................. 12 3.3.1 Razlogi za uvajanje aktivne politike zaposlovanja ......................................... 13 3.3.2 Programi in ukrepi aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji........................ 14 3.3.3 Ciljne skupine programov in ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji ........................................................................................................................ 15 3.3.4 Cilji izobraževanja v okviru aktivne politike zaposlovanja............................ 15 3.3.5 Merila za vključevanje brezposelnih v izobraževanje .................................... 16 4. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA V OBALNO-KRAŠKI REGIJI... 17. 4.1 Gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti v obalno-kraški regiji v letu 2003 ......................................................................................................................... 17 4.1.1 Zaposlovanje v letu 2003.............................................................................. 17 4.1.2 Registrirana brezposelnost v letu 2003......................................................... 17 4.2 Potrebe po delavcih in kritje potreb v letu 2003 ............................................ 18 4.2.1 Izobrazbena struktura prijavljenih potreb ....................................................... 19 4.2.2 Kritje potreb.................................................................................................... 20 4.2.3 Izobrazbena struktura registriranih brezposelnih oseb ................................... 20 4.3 Izvajanje programov in ukrepov na področju zaposlovanja............................ 21.

5 4.3.1 Sredstva za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja in vključitve brezposelnih oseb v programe ...................................................................................... 22 4.3.2 Programi namenjeni brezposelnim osebam ................................................... 26 4.3.2.1 Programi izobraževanja in usposabljanja ............................................. 26 4.3.2.2 Programi rehabilitacije, usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in težje zaposljivih oseb................................................................................................... 29 4.3.2.3 Usposabljanje z delom brez sklenitve delovnega razmerja .................. 30 4.3.2.4 Javna dela.............................................................................................. 30 4.3.2.5 Lokalno zaposlitveni programi ............................................................. 30 4.3.2.6 Sofinanciranje zaposlitve za težje zaposljive brezposelne osebe ......... 31 4.3.2.7 Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas ................................. 31 4.3.2.8 Nadomestitev plače: tisoč novih možnosti ........................................... 31 4.3.2.9 Nadomestitev plače: iskalci prve zaposlitve......................................... 32 4.3.2.10 Nadomestitev plače v programu: izvajanje pomoči na domu............. 32 4.3.2.11 Nadomestitev plače v programu: invalidi invalidom.......................... 32 4.3.2.12 Skladi dela........................................................................................... 32 4.3.3 Programi namenjeni delodajalcem.................................................................. 33 4.3.3.1 Povračilo prispevkov delodajalcem ...................................................... 33 4.3.3.2 Pospeševanje samozaposlovanja........................................................... 33 5 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROGRAMA AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ZA LETO 2004 ............................................................................ 34 5.1. Spremembe programov namenjenih brezposelnim osebam......................... 34. 5.2. Spremembe programov namenjenih delodajalcem ......................................... 35. 6 SKLEP ...................................................................................................................... 36 7 POVZETEK ............................................................................................................. 38 8 LITERATURA......................................................................................................... 40 9 VIRI........................................................................................................................... 41.

6 1 UVOD 1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja Brezposelnost v zadnjih letih stalno narašča zaradi vse hitrejših sprememb v gospodarstvu in v tehnologiji, kar povzroča neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile. Zato je izobraževanje brezposelnih eno bistvenih vprašanj trenutnega družbenega položaja, problem pa ima različne in pomembne družbene razsežnosti. Povezan je z izobraženostjo in usposobljenostjo prebivalstva in z razvitostjo, pripravljenostjo in ustreznostjo izobraževalnega sistema države. Vpliva pa tudi na socialni položaj ljudi in posredno na socialne odnose v družbi. Problem, ki ga bom raziskovala v diplomskem delu, se nanaša na zmanjševanje brezposelnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja v obalno-kraški regiji. V regiji se zavedajo problema strukturne brezposelnosti in ga skušajo s programi in ukrepi aktivne politike zaposlovanja ustrezno reševati oziroma zmanjševati ta razkorak med ponudbo dela in povpraševanjem po njem. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze) diplomskega dela Moj namen pisanja diplomskega dela je predvsem predstaviti programe in ukrepe aktivne politike zaposlovanja in uspešno izvajanje le-teh v obalno-kraški regiji. V diplomskem delu je predvidenih šest poglavij. Začela bom z opredelitvijo brezposelnosti in opisom vrst brezposelnosti ter metodologij merjenja brezposelnosti. Nadaljevala bom s predstavitvijo politike zaposlovanja in njenih programov ter podrobnejšim opisom aktivne politike zaposlovanja. V tem delu bom tudi poudarila pomen izobraževanja brezposelnih. V tretjem delu bom prikazala gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti v obalno-kraški regiji v letu 2003 ter izvajanje programov in ukrepov na področju zaposlovanja, vključno s prikazom sredstev, potrebnih za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja ter podrobnejšim opisom omenjenih programov. Nato bom opisala še predvidene spremembe programa aktivne politike zaposlovanja za leto 2004. Na koncu sledijo sklepne ugotovitve moje raziskave. Cilj mojega raziskovanja je izpostaviti problem strukturne brezposelnosti kot enega najpomembnejših dejavnikov za uveljavljanje aktivne politike zaposlovanja. Strukturna brezposelnost je posledica neustreznosti znanj in izkušenj iskalcev zaposlitve zahtevam prostih delovnih mest oziroma delovna mesta niso prilagojena znanjem in sposobnostim ljudi. Zato so programi izobraževanja in usposabljanja ter drugi programi aktivne politike zaposlovanja bistvenega pomena za usklajevanje razlik na trgu delovne sile..

7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave V svoji raziskavi predpostavljam, da je potrebno za zmanjševanje brezposelnosti z raznimi ukrepi aktivirati tako iskalce zaposlitve kot delodajalce. Predpostavljam, da je najpomembnejše sredstvo za zmanjševanje brezposelnosti stalno izobraževanje in izpopolnjevanje tako brezposelnih kot zaposlenih oseb, saj je strukturna brezposelnost vse izrazitejša zaradi hitrih sprememb v današnjem gospodarstvu. Pri obravnavanju aktivne politike zaposlovanja se bom omejila na obalno-kraško regijo. Strukturna brezposelnost se v vsaki regiji kaže na drugačen način. Uporabila bom najnovejše razpoložljive podatke, ki se nanašajo na leto 2003, in jih v določenih situacijah primerjala z letom 2002. Pri izbiri literature in virov nisem naletela na omejitve. Dostopnost do podatkov je velika, poročila Zavoda RS za zaposlovanje so podrobna in zelo obsežna. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri raziskovanju gradiva, podatkov in pisanju diplomskega dela bom uporabljala naslednje metode: -. Makroekonomsko raziskavo s proučevanjem obnašanja in delovanja posameznih agregatov narodnega gospodarstva; Statično raziskavo z ugotavljanjem odvisnosti med ekonomskimi pojavi v določenem trenutku; Deskriptivni pristop, v okviru katerega bom uporabila metodo deskripcije in kompilacije; Analitični pristop, z metodo deduktivnega in induktivnega sklepanja.. Podatke za diplomsko delo bom črpala iz domače literature. Potrebno študijsko literaturo sem si večinoma izposodila v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, nekaj literature pa v Centralni ekonomski knjižnici Ekonomske fakultete v Ljubljani ter v Osrednji družboslovni knjižnici Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Uporabila bom tudi revijo Naše gospodarstvo, ki jo prejemam z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Podatke Zavoda RS za zaposlovanje sem prejela na sedežu Območne službe Koper in na njihovi spletni strani. Podatke bom najprej uredila po pomembnosti. Iz literature bom zbrala splošne podatke o brezposelnosti in o aktivni politiki zaposlovanja v Sloveniji. Sledilo bo preučevanje letnega poročila Zavoda RS za zaposlovanje Območne službe Koper, iz katerega bom razbrala najpomembnejše podatke o zaposlovanju in brezposelnosti ter o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja v obalno-kraški regiji..

8 2 BREZPOSELNOST Brezposelnost je eden najresnejših problemov sodobnih razvitih tržnih družb. Za brezposelne se štejejo vse osebe, ki so v določenem času brez dela, ki so pripravljene delati in, ki iščejo delo (Svetlik 1985, 21). Na družbeni ravni brezposelnost pomeni neizkoriščenost dela aktivnega prebivalstva, slabost oziroma neuspešnost makroekonomske politike vlade in težak socialni položaj tistega dela prebivalstva, ki se ne more zaposliti, pa bi si to želel. Problem brezposelnosti je bil neprestano deležen precejšnje pozornosti strokovne, politične in najširše družbene javnosti. V devetdesetih letih je njegov pomen še narasel. Vzrok za to je propad socialističnega sistema v Srednji in Vzhodni Evropi, saj le-ta ni bil sposoben zagotoviti dela za vse, ki so delovno sposobni in voljni delati. Drugi pomemben razlog je porast brezposelnosti v razvitih evropskih državah ter vse večja razlika med stopnjo brezposelnosti v Evropi in v ZDA (Malačič 1995, 64). Brezposelnost je zapravljanje razpoložljivih virov, ki zmanjšuje potencialni proizvod in dohodek (bruto domači proizvod), povečuje neenakost in načenja kakovost človekovega kapitala. Negativne posledice brezposelnosti lahko zaznamo na ravni družbe in na ravni posameznika (Uradni list RS 92/2001). 4.3 Vrste brezposelnosti Poznamo prostovoljno brezposelnost, ki se kaže v tem, da brezposelni niso pripravljeni delati za nižjo plačo, kot se jim zdi primerna, oziroma se niso pripravljeni preseliti v drug kraj s prostimi delovnimi mesti ali pa jim ni do prekvalifikacije. Tehnološka brezposelnost pa se nanaša na nove tehnologije, katere omogočajo proizvodnjo ob manjšem številu delavcev, na drugi strani pa odpirajo nova delovna mesta, ki zahtevajo bolj usposobljen kader. Ločimo še prikrito in odkrito brezposelnost. Med prikrito brezposelne štejemo osebe, ki same nočejo biti bolj produktivno zaposlene ali dalj časa zaposlene in osebe, ki niso zaposlene in zaposlitve ne iščejo aktivno, vendar so pripravljene zaposliti se takoj ali pod določenimi pogoji. Odkrito brezposelnost pa predstavlja aktualna ponudba delovne sile. Kakšne vrste je odkrita brezposelnost, je odvisno od razmerja med aktualnim povpraševanjem in aktualno ponudbo delovne sile, torej od števila in vrste prostih delovnih mest na eni strani ter od števila in karakteristik iskalcev zaposlitve na drugi strani. Odkrita brezposelnost je lahko frikcijska, strukturna ali ciklična (Svetlik 1985, 30-47)..

9 4.3.1. Frikcijska brezposelnost. Frikcijska brezposelnost se pojavlja zaradi stalne menjave zaposlitve prebivalstva, ki je normalno zaposleno. Do nje prihaja zaradi selitve prebivalstva med različnimi mesti in regijami in s tem povezanim iskanjem nove zaposlitve, začasne nezaposlenosti šolajoče se mladine, ki konča šolanje in išče zaposlitev, menjavanja zaposlitve zaradi težnje po spremembi delovnega okolja in podobnih reči. Tovrstna brezposelnost je le začasna, saj traja od enega dneva do nekaj mesecev in predstavlja samo obdobje med dvema zaposlitvama. Lahko rečemo, da je prostovoljna (Hrovatin 2000, 206). 4.3.2. Strukturna brezposelnost. Do strukturne brezposelnosti prihaja zaradi neenakosti med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili kot posledica gospodarskega razvoja, kjer nekateri sektorji oz. panoge hitro rastejo, druge pa nazadujejo, s tehnološkim razvojem pa se pojavljajo tudi povsem nove panoge (Hrovatin 2000, 206). Neusklajenost je lahko geografska, ko so potrebe po delavcih v enem kraju ali lokaciji, ponudba dela pa v drugem kraju. Mobilnost delovne sile pa je nezadostna, da bi to neusklajenost odpravila. Do neusklajenosti pa lahko pride tudi med iskano in dejansko usposobljenostjo delavcev. Podjetja povprašujejo po določenih profilih delavcev, na razpolago pa je ponudba drugače usposobljenih delavcev (Senjur 2001, 152). Strukturna brezposelnost je tako najtežja oblika brezposelnosti, saj so v to kategorijo vključene težje zaposljive osebe, ki se težko prilagajajo novim razmeram na trgu dela. Za njihovo usposabljanje in prestrukturiranje skrbi država z različnimi programi aktivne politike zaposlovanja. 4.3.3. Ciklična brezposelnost. Ciklična brezposelnost nastaja zaradi gospodarskih ciklov. Ko gospodarska aktivnost stagnira in stopnja BDP nazaduje ali je celo negativna, se zmanjšuje celotno agregatno povpraševanje po delovni sili. Zaradi recesije vsi sektorji ali vsaj večina zmanjšuje proizvodnjo in odpušča delovno silo, zato se brezposelnost lahko pojavlja med vsemi kategorijami zaposlenih ne glede na vrsto dela. Znižanje stopenj brezposelnosti in morda polno zaposlenost gospodarstvo doseže šele ob prehodu v drugi del cikla, v fazi oživljanja gospodarstva in v prosperiteti (Hrovatin 2000, 206-207)..

10 2.2. Merjenje brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Izračunana je po dveh metodologijah. Ena je anketna brezposelnost in druga registrirana brezposelnost (Statistični urad RS 2005). Registrirana brezposelnost prikazuje število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji, to je oseb, ki so prijavljene pri Zavodu RS za zaposlovanje. Gre za osebe, ki so dopolnile 15 let starosti in niso stare več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo, ter izpolnjujejo splošne zdravstvene pogoje za delo. Poleg tega niso v delovnem razmerju, niso upokojene, niso študenti, dijaki, vajenci ali udeleženci izobraževanja brezposelnih oseb, nimajo lastnih virov za preživljanje, so na razpolago za zaposlitev in aktivno iščejo zaposlitev (Državni portal RS 2005). Anketna brezposelnost je merjena s pomočjo ankete o delovni sili. To so osebe, ki so po mednarodno primerljivih kriterijih (ILO – International Labour Organisation) brezposelne (Statistični urad RS 2005). Gre za osebe, stare 15 let in več, ki v določenem obdobju (navadno v referenčnem tednu) niso opravile nobenega dela (niti ene ure) za plačilo (denarno ali materialno), v tem času so aktivno iskale neko obliko dela za plačilo ter so lahko začele z delom v predvidenem roku (navadno v dveh tednih) (Ignjatović 2002, 13). Na podlagi anketnih podatkov lahko ocenimo, koliko ljudi je bilo dejansko delovno aktivnih, ne glede na njihove formalne statuse, in koliko je bilo dejansko brezposelnih, ne glede na to ali so bili registrirani kot brezposelni ali ne (Pirher 1994, 46). Razlike med podatki o anketni in registrirani brezposelnosti nastanejo zaradi različnega načina zbiranja podatkov in različnih definicij, vendar pa kažejo problem z različnih vidikov, kar omogoča večjo zanesljivost pri ugotavljanju zaposlenosti in reševanju brezposelnosti (Državni portal RS 2005)..

11 3 POLITIKA ZAPOSLOVANJA Slovenija je majhna država in tudi majhno gospodarstvo z omejenimi gospodarskimi zmogljivostmi, med katerimi imata znanje in kulturna raven prebivalstva največjo primerjalno prednost. Razvojno prestrukturiranje gospodarstva in celotne družbe je odvisno predvsem od znanja, povezanega z organiziranostjo. Tudi še tako sodobna tehnologija ne pripomore k večjim gospodarskim uspehom in povečevanju družbenega proizvoda, če z ustreznim znanjem delavcev, usposobljenih strokovnjakov, ni zagotovljena njena optimalna uporaba. Družbeni in gospodarski procesi povzročajo veliko dinamiko v gibanju delovne sile in naraščanja brezposelnosti ter povečujejo socialne napetosti; te so lahko tem večje, čim manj je možnosti, da vsak posameznik in skupine, ki prihajajo v neugoden položaj, izberejo nove alternative in se zanje tudi usposobijo. Pod temi novimi alternativami razumemo predvsem novo delo, možnost za samozaposlitev, podjetništvo in druge oblike, ki človeku, četudi izgubi delovno mesto v enem okolju, omogočajo nadaljnji delovni in življenjski obstoj. Za vse to pa je potrebno novo znanje, njegovo spreminjanje in prilagajanje (Velikonja 1993, 7). Država skuša na to vplivati s politiko zaposlovanja. 3.1 Opredelitev politike zaposlovanja V ožjem pomenu je politika zaposlovanja dejavnost države in njenih organov na področju zaposlovanja. V širšem smislu pa se nanaša na usklajevanje in prizadevanje za uresničitev interesov širšega kroga socialnih dejavnikov, zainteresiranih za zaposlovanje, kot so delodajalci in njihova združenja, sindikati in organizirane socialne skupine, ki želijo na trgu delovne sile izboljšati ali utrditi svoj položaj, na primer invalidi, ženske in posamezna profesionalna združenja. Politika zaposlovanja je del ekonomske in socialne politike. Politiko zaposlovanja lahko opredelimo kot postavljanje ciljev, oblikovanje programov in ukrepov ter zagotavljanje virov in izvajanje dejavnosti za njihovo uresničevanje. Zavod za zaposlovanje je osrednji nosilec sistema zaposlovanja (Svetlik et al. 2002, 36).. 3.2 Programi politike zaposlovanja Politika pogosto posega na področje zaposlovanja v obliki raznih programov, ki se med seboj precej razlikujejo in so kombinacije raznih vrst sredstev in ukrepov. Razvrščamo jih na programe aktivne in pasivne politike zaposlovanja (Svetlik et al. 2002, 37). Na alokacijo delovne sile skušajo moderne države vplivati oziroma jo poskušajo popravljati predvsem z izvajanjem različnih ukrepov in programov, ki so usmerjeni na usklajevanje ponudbe in povpraševanja po delovni sili in na regulacijo obeh. Ti programi in ukrepi so del aktivne politike zaposlovanja, katere cilj je predvsem.

12 doseganje in/ali ohranjanje visoke ter stabilne stopnje zaposlenosti. Posameznika aktivirajo in ga ne pustijo pri miru, namenjeni so ohranjanju novih delovnih mest ter izobraževanju in usposabljanju brezposelnih oseb. Po drugi strani pa moderne države vplivajo na trg delovne sile predvsem s socialno politiko. Ta je najpomembnejši državni mehanizem redistribucije. Socialna varnost se zagotavlja s sistemi socialne varnosti, v katerih je določena pravica do denarnih dajatev. Najpomembnejši denarni dajatvi sta denarno nadomestilo in denarna pomoč. Omenjeni dajatvi spadata med ukrepe pasivne politike zaposlovanja. Ukrepi pasivne politike zaposlovanja neposredno ne vodijo k zaposlovanju oziroma ga neposredno ne spodbujajo, posameznikom puščajo svobodo in v večji meri ščitijo njihov socialni položaj. Mnogo svobode pa upravičencu le ne puščajo, saj je pridobitev in ohranitev pravice do denarnega nadomestila pogojena s številnimi obveznostmi brezposelnih oseb. Denarno nadomestilo ima tudi številne ekonomske razloge: ohranjanje stopnje agregatnega povpraševanja in omogočanje dejavnosti, povezanih z iskanjem zaposlitve (Svetlik et al. 2002, 144-145). Vlada Republike Slovenije je z Akcijskim programom zaposlovanja določila ključne aktivnosti politike zaposlovanja za doseganje strateških ciljev razvoja trga dela do leta 2006. Te so razdeljene po posameznih stebrih na pospeševanje zaposljivosti, pospeševanje podjetništva, povečevanje prilagodljivosti podjetij in zaposlenih ter izenačevanje možnosti zaposlovanja (Vlada Republike Slovenije 2000, 5-10). V okviru pospeševanja zaposljivosti je ena izmed usmeritev Akcijskega programa zaposlovanja nadomeščanje pasivnih ukrepov z razvojem aktivnih programov za povečevanje zaposljivosti. Cilj te usmeritve je povečanje števila brezposelnih oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja. Osnovni namen je vzpostaviti enako razmerje med izdatki za aktivno politiko zaposlovanja in pasivnimi ukrepi in postopno zniževanje deleža pasivnih oblik na račun povečanja aktivnih oblik. Trenutno znaša razmerje med pasivnimi in aktivnimi ukrepi 70:30 v korist pasivnih ukrepov (Vlada Republike Slovenije 2000, 17). 3.3 Aktivna politika zaposlovanja Aktivna politika zaposlovanja je vrsta ukrepov, s katerimi skušajo države (preko vlade, bank, različnih institucij,…) zmanjšati obseg brezposelnosti, zagotoviti boljšo kvaliteto ponudbe delovne sile in povpraševanja po delovni sili ter tako posredno zagotoviti tudi učinkovitejše delovanje gospodarskih subjektov oziroma gospodarstva v celoti (Preželj in Svetlik 1992, 72-73). Osnovni namen aktivne politike zaposlovanja je zagotavljanje ekonomske aktivnosti in zaposljivosti čim širšemu krogu posameznikov. Aktivna politika zaposlovanja igra izrazito razvojno vlogo bodisi tako, da posameznikom omogoča razvoj njihovih sposobnosti in izboljšanje položaja na trgu delovne sile, bodisi da s tem dviga vrednost človeškega kapitala in omogoča strukturno prilagajanje gospodarstva (Svetlik et al. 2002, 174)..

13 4.3.1. Razlogi za uvajanje aktivne politike zaposlovanja. Zamisel o aktivni politiki zaposlovanja je nastala v okviru švedskega razvojnega modela v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Z naraščanjem strukturne brezposelnosti se je vse bolj uveljavljala v praksi, kot splošno veljavna politika zaposlovanja pa je bila sprejeta v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Razlogi za uvajanje aktivne politike zaposlovanja v drugih razvitih državah v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili (Svetlik et al. 2002,175): - težnja po ohranjanju polne zaposlenosti, ki je bila vzpostavljena med vojno in povojno gospodarsko obnovo, - hkratno naraščanje brezposelnosti in inflacije, ki je opozarjalo na pomanjkljivosti regulacije gospodarstva, - naraščajoča strukturna brezposelnost, - pomanjkljivosti izobraževalnih sistemov, ki jim ni uspelo usposabljati delovne sile, kakor je to narekovalo spremenjeno povpraševanje, - hitro naraščanje ponudbe delovne sile zaradi vstopanja žensk in mladih, - pojavljanje obrobnih družbenih skupin, ki so bile vse bolj izločene iz trga delovne sile in - ponavljajoči se gospodarski ciklusi, ki so imeli značilnost, da ob vsaki novi konjunkturi brezposelnost ni več padla na prejšnjo raven in je stalno naraščala. Med vsemi dejavniki je za uveljavljanje aktivne politike zaposlovanja najpomembnejše povečevanje strukturne brezposelnosti. Ta je vse izrazitejša zaradi pospešenega uvajanja novih tehnologij, ki zahtevajo vse več in vse bolj posebno znanje in sposobnosti zaposlenih. Izobraževalni sistem oziroma sistem prenosa znanj na zaposlene tej dinamiki težko sledi. Nastaja nesorazmerje med vse krajšimi tehnološkimi in vse daljšimi izobraževalnimi ciklusi. Poleg tega z naraščanjem posebnih sposobnosti postaja delovna sila vse bolj heterogena, težje zamenljiva in mobilna na trgu (Svetlik et al. 2002, 176). V prihodnosti bo tudi uspešnost delodajalcev temeljila na zaposlenih, ki bodo s svojim znanjem, sposobnostmi ter pripravljenostjo za sodelovanje v poslovnih procesih prispevali, da se bodo organizacije vsestransko prilagajale spremembam v okolju. Preoblikovanje procesov oziroma prilagajanje aktivnosti s področja človeških virov spremenjenim razmeram, v katerih delujejo danes organizacije tržnih, odprtih ekonomij, je odločilnega pomena za povečevanje konkurenčne sposobnosti slovenskih organizacij in za njihovo vključevanje v procese globalne ekonomije. Delodajalci bodo morali prilagajati organizacijsko strukturo, izboljševati znanja in izkušnje človeških virov, povečati njihovo fleksibilnost oziroma mobilnost, izboljšati komunikacije ter pridobiti pripadnost zaposlenih za cilje organizacije (Leskovar-Špacapan 2003, 53-54). Evropska politika zaposlovanja od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje postavlja v ospredje predvsem štiri cilje aktivne politike zaposlovanja: izboljšanje zaposljivosti prebivalstva, razvoj podjetništva, spodbujanje prožnosti podjetij in njihovih zaposlenih ter utrjevanje politike enakih možnosti za ženske in moške (Svetlik et al. 2002, 179)..

14 4.3.2. Programi in ukrepi aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji. Z ukrepi politike zaposlovanja družbeni sistemi poskušajo regulirati, z makro in mikroekonomskimi, demografskimi, kulturnimi in socialnimi vplivi, omejeno delovanje trga delovne sile. Gre za poskus reguliranja vseh treh področij trga delovne sile (ponudbo delovne sile, povpraševanje po njej in področje interakcije med njima). Zato ukrepe politike zaposlovanja ločimo na (Ignjatović 2002, 29-35): - ukrepe za regulacijo ponudbe delovne sile (ti naj bi zmanjševali strukturno brezposelnost, ki je poklicne, izobrazbene ali regionalne narave; gre za razvoj predvsem dveh vrst programov – programov izobraževanja in programov za pospeševanje poklicne in prostorske mobilnosti); - ukrepe za regulacijo povpraševanja po delovni sili (sem sodijo programi za odpiranje novih delovnih mest, ukrepi za ohranjanje obstoječih zaposlitev in za ustvarjanje javnih del); - ukrepe za posredovanje med ponudbo in povpraševanjem (ti so predvsem naravnani na zmanjšanje frikcijske brezposelnosti kot posledice slabega pretoka informacij o ponudbi in/ali povpraševanju po delovni sili; povezani so z delovanjem javnih služb za zaposlovanje). V Sloveniji se je aktivna politika zaposlovanja v praksi začela izvajati na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je ob uvajanju tržnega gospodarstva, ki je povzročilo zapiranje nedonosnih proizvodenj, tehnološko posodabljanje, odpravljanje podzaposlenosti in odpuščanje presežnih delavcev, začela hitro povečevati odkrita brezposelnost. Programi aktivne politike zaposlovanja so v veliki meri ublažili krizo zaposlovanja in socialno krizo iz začetka devetdesetih let. Uvrstimo jih lahko v devet skupin (Svetlik et al. 2002, 186-187): - programi izobraževanja in usposabljanja za brezposelne in trajno presežne delavce - spodbujanje samozaposlovanja - javna dela - pomoč delodajalcem pri prestrukturiranju odvečne delovne sile - povračila prispevkov delodajalcem - usposabljanje in zaposlovanje invalidov ter subvencioniranje invalidskih podjetij - regionalni in lokalni zaposlitveni projekti ter lokalne razvojne pobude - projekti prestrukturiranja podjetij - skladi dela. Programi izobraževanja in usposabljanja veljajo med programi politike zaposlovanja, osredotočenimi na ponudbeno stran delovne sile, za najpomembnejše. V tem okviru je na Zavodu RS za zaposlovanje med drugim bil ustanovljen Klub za iskanje zaposlitve, ki zagotavlja brezplačno uporabo telefona, časopisov in drugih virov informacij, papirja in znamk, fotokopirnega stroja in nudi strokovno pomoč pri pisanju prijav za zaposlitev in življenjepisa, pri iskanju in uporabi virov o delovnih mestih, pri treningu telefonskega pogovora z delodajalci ter pri treningu informativnega in zaposlitvenega pogovora (Niklanović et al. 2003, 3). V okviru programov izobraževanja in usposabljanja se na Zavodu RS za zaposlovanje izvajajo tudi razne delavnice. Med temi je pomembna delavnica Poti do dela in.

15 zaposlitve, ki vključuje analizo obstoječega znanja in izkušenj brezposelnih oseb, ugotavljanje njihovih želja in usmeritev, predstavitev načinov boljše komunikacije ter celotne predstavitve delodajalcu, ki vključuje tako pisno kot ustno predstavitev (Sever et al. 2003, 5-16). 4.3.3. Ciljne skupine programov in ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji. Programi in ukrepi aktivne politike zaposlovanja so selektivni. To pomeni, da so usmerjeni v posamezne ciljne skupine. Težje zaposljive brezposelne osebe so (Uradni list RS 64/2001): - mladi brezposelni do 26 let; - brezposelne osebe, starejše od 50 let, ki so na Zavodu prijavljene več kot 6 mesecev; - brezposelne osebe, starejše od 45 let, ki imajo srednjo stopnjo strokovne izobrazbe ali manj ter so dolgotrajno brezposelne; - invalidi in osebe, pri katerih je ugotovljena zaposlitvena oviranost; - brezposelne osebe brez izobrazbe, kvalifikacije ali delovnih izkušenj; - brezposelne osebe na območju z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti; - zaposlene osebe v gospodarskih panogah v prestrukturiranju, še posebej tekstilni, usnjarski in obutveni industriji ter trajno presežni in presežni delavci. 4.3.4. Cilji izobraževanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Izobrazba ima pomembno vlogo pri možnostih za ohranjanje zaposlitve in pri možnostih za zaposlovanje. Poglavitni cilj izobraževanja brezposelnih je zaposlitev ali ohranitev zaposlitve. Gre za instrument, ki povečuje konkurenčnost delovne sile in možnost posameznika, da bo ohranil zaposlitev ali pa jo dobil. Politika izobraževanja brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih mora izhajati iz ekonomskih in socialnih ciljev. Temeljni ekonomski cilji so (Svetlik et al. 1993, 42-44): - prilagajanje ponudbe delovne sile povpraševanju po njej in s tem omogočanje čimbolj nemotenega delovanja trga delovne sile; - vlaganje v kadre oziroma povečevanje vrednosti človeškega kapitala; - doseganje čim večjih učinkov programov s čim manj denarja. Med socialnimi cilji pa kaže poudariti zlasti naslednje: - preprečevanje brezposelnosti; - preprečevanje socialne marginalizacije brezposelnih in skrb za njihovo socialno integracijo; - omogočanje osebnostne rasti in razvoja posameznikov z izobraževanjem in vključevanjem v delo..

16 4.3.5. Merila za vključevanje brezposelnih v izobraževanje. Temeljni merili, ki se upoštevata pri vključevanju brezposelnih v izobraževanje, sta čakalna doba in poprejšnja izobrazba. To pomeni, da imajo pri vključevanju v izobraževanje prednost tiste brezposelne osebe, ki so že dalj časa prijavljene na Zavodu za zaposlovanje (več kot 3 mesece) in ki so ali brez poklicne usposobljenosti ali pa njihova že pridobljena strokovna izobrazba, glede na povpraševanje na trgu delovne sile, narekuje potrebo po nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju. Tema dvema meriloma se v praksi pridružuje še upoštevanje individualnega interesa, želja brezposelnega, ki morajo biti usklajene s povečevanjem konkurenčnosti brezposelnega pri zaposlovanju (Svetlik et al. 1993, 21-22)..

17 4. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA V OBALNO-KRAŠKI REGIJI. 4.1. Gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti v obalno-kraški regiji v letu 20031. Obalno-kraška regija zajema občine Piran, Izola, Koper, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Komen, Ilirska Bistrica, Postojna in Pivka. Regijo pokriva koprska območna služba Zavoda RS za zaposlovanje. V obalno-kraški regiji živi okrog 139.904 prebivalcev, kar predstavlja 7% vseh prebivalcev Slovenije. V strukturo aktivnega prebivalstva vključujemo zaposlene v podjetjih in drugih organizacijah, zaposlene pri samozaposlenih osebah in samozaposlene osebe ter registrirane brezposelne osebe. V povprečju je bilo v letu 2003 v obalno-kraški regiji aktivnih 58.444 prebivalcev. Leto 2003 je za razliko od prejšnjih let prineslo upadanje števila aktivnega prebivalstva, v regiji za 0,9%, v državi za 0,8%. Aktivno prebivalstvo se je zmanjšalo tako na področju kmetijstva, kot na področju industrije in gradbeništva ter storitev. 4.1.1. Zaposlovanje v letu 2003. V lanskem letu se je v regiji zaposlilo 9.001 oseb, od tega 80% za določen čas. Med vsemi, ki so se zaposlili, je bilo 35% brezposelnih, 40% žensk in 25% oseb, ki so se prvič zaposlile. Največ so zaposlovali delodajalci iz sektorja storitev (67,4% vseh zaposlitev), sledi področje industrije in gradbeništva (31% vseh zaposlitev) in področje kmetijstva z najmanj zaposlitvami (1,6%). V primerjavi z letom poprej se je zaposlovanje povečalo v sektorju kmetijstva ter industrije in gradbeništva, zmanjšalo pa na področju storitev (za 1,3%). Povprečen čas iskanja zaposlitve brezposelnih oseb, ki so se zaposlile v letu 2003, je bil 6 mesecev in 29 dni, kar je za 1 mesec in 8 dni manj kot leto poprej. 4.1.2. Registrirana brezposelnost v letu 2003. V letu 2003 je v obalno-kraški regiji prevladoval trend upadanja povprečne letne brezposelnosti. Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti je za leto 2003 8,6%, za leto 2002 pa je bila 8,9% (republiška povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti za leto 2003 je, kot že več let, višja in znaša 11,2%). Registrirana brezposelnost ima v regiji sezonski značaj; v obdobju od februarja do junija se je zmanjševala, od julija do oktobra pa je naraščala zaradi priliva mladih iz šol in prenehanj delovnih razmerij za določen čas (sezonsko delo), nato se je v novembru in. 1. Povzeto po: Zavod RS za zaposlovanje Območna služba Koper, 2004.

18 decembru ponovno zmanjšala zaradi večjega števila črtanih iz evidence brezposelnih (nezglašanje). V letu 2003 je bilo povprečno število registriranih brezposelnih oseb 5.308, od tega je bilo 26,1% starih do 26 let, 21,5% iskalcev prve zaposlitve, 52,1% žensk, 38,8% dolgotrajno brezposelnih, 40,1% brez strokovne izobrazbe in 41,7% starih nad 40 let. V regiji je bolj kot samo število brezposelnih oseb problematično strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem, zato so poklicna orientacija mladih in odraslih ter programi aktivne politike zaposlovanja zelo pomembni in nepogrešljivi. V koprski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje so v letu 2003 veliko pozornosti namenjali kritičnim skupinam med brezposelnimi: invalidom, dolgotrajno brezposelnim, starejšim od 50 let in mladim brez strokovne izobrazbe. Namenjali so jim ustreznejše ukrepe aktivne politike zaposlovanja s ciljem povečevanja njihove zaposljivosti in spremljali uspešnost vključevanja v zaposlovanje. V vse programe zaposlovanja je bilo vključenih 2.445 brezposelnih oseb, kar predstavlja povprečno 46% prijavljenih brezposelnih oseb v letu 2003. Tekom leta se je število dolgotrajno brezposelnih zmanjšalo za 335 oseb, njihov delež v strukturi vseh brezposelnih pa se je znižal od 46% na 39%; število brezposelnih brez strokovne izobrazbe se je zmanjšalo za 267 oseb (od 44% na 40% vseh brezposelnih); delež žensk se med letom ni spreminjal in znaša 52%. Kljub uspešnosti pri izboljševanju strukture brezposelnih pa se ohranjajo visoki strukturni deleži starejših, oseb brez strokovne izobrazbe, žensk in dolgotrajno brezposelnih oseb. Večinoma gre za osebe, ki jih lahko uvrstimo med starejše in med dolgotrajno brezposelne osebe, njihova zaposljivost pa je zmanjšana zaradi neustrezne ali nezadostne izobrazbe, poleg tega pa še zaradi za delodajalce nezanimivih lastnosti, kot so različne zdravstvene omejitve, nefleksibilnost itd. Neskladje med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej se ne izboljšuje; zmanjševanje neskladja bo mogoče doseči le z ustreznimi ukrepi politike zaposlovanja, s pomočjo katerih lahko dvignemo izobrazbeno raven brezposelnih oseb, kakor tudi usposobljenost in motiviranost brezposelnih oseb. 4.3 Potrebe po delavcih in kritje potreb v letu 20032 V obalno-kraški regiji je bilo leta 2003 registriranih 11.106 potreb po delavcih in pripravnikih, kar glede na predhodno leto, ko je bilo prijavljenih 11.022 potreb, predstavlja 0,8% več potreb. Ta malenkostna rast povpraševanja delodajalcev ni posledica hitrejše gospodarske rasti, temveč bolj novega Zakona o delovnih razmerjih, ki od delodajalcev zahteva, da ob podaljševanju delovnega razmerja za določen čas prijavijo potrebo po delavcu ali pripravniku. Na področju urada Koper, Izola in Piran je bilo na Zavodu objavljenih 7.323 potreb po delavcih in pripravnikih. V Kopru je ponudba delovne sile največja, pa tudi večina 2. Povzeto po: Zavod RS za zaposlovanje Območna služba Koper, 2004.

19 delodajalcev je skoncentriranih prav tukaj. Ker je povpraševanje po delu večje, imajo delodajalci tudi več možnosti izbire in zato v manjši meri potrebujejo sodelovanje Zavoda pri iskanju kandidatov. V Izoli pa je prijavljeno večje število težje zaposljivih brezposelnih oseb. Temu mora Zavod v prihodnje posvetiti še večjo pozornost in poskusiti k sodelovanju pritegniti čim višje število delodajalcev. 4.3.1. Izobrazbena struktura prijavljenih potreb. Izobrazba je eden od osnovnih pogojev, ki jih delodajalci opredeljujejo med pogoji za zaposlitev na prostem delovnem mestu. Izobrazbena struktura prijavljenih potreb po delavcih oz. pripravnikih je bila v letu 2003 naslednja: potreb po delavcih s I. in II. stopnjo izobrazbe je bilo 34,0%, s III. in IV. stopnjo 32,6%, s V. stopnjo 16,3% ter s VI. in VII. stopnjo izobrazbe 17,4%. Na veliko število potreb na nižjih stopnjah izobrazbe vpliva zlasti visok delež potreb za zaposlitev za določen čas, po izteku katerih lahko delodajalec ponovno prijavi potrebo za isto delovno mesto.. SLIKA 1: PRIJAVLJENE POTREBE PO DELAVCIH IN REGISTRIRANI BREZPOSELNI PO STOPNJAH IZOBRAZBE V LETU 2003. 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0. Brezposelni - kandidati za zaposlitev (vsi prijavljeni 31.12.2002 + vsi novoprijavljeni v letu 2003) Potrebe po delavcih v letu 2003. I. + II. III. + IV.. V.. VI.. VII.. Vir: Zavod RS za zaposlovanje, 2004. V sliki 1 je prikazan razkorak med potrebami po delavcih ter brezposelnimi, prijavljenimi na Zavodu, po stopnjah izobrazbe. Če upoštevamo, da je večina prijavljenih potreb na I. in II. stopnji izobrazbe potreb za določen čas, ki se za isto delovno mesto prijavijo večkrat v letu, obstaja največji razkorak med potrebami delodajalcev in brezposelnimi pri izobrazbi na V. stopnji in pri visoko strokovni ter univerzitetni izobrazbi..

20 4.3.2. Kritje potreb. Kot že omenjeno se je v letu 2003 zaposlilo 9.001 oseb. Izobrazbena struktura novo zaposlenih se v zadnjih letih spreminja, saj se zmanjšuje delež zaposlenih s I. in II. stopnjo izobrazbe, povečuje pa se delež zaposlitev od V. stopnje navzgor. Ta trend je prisoten že več let, kar vpliva tudi na izobrazbeno strukturo delovno aktivnega prebivalstva v obalno-kraški regiji, ki se iz leta v leto izboljšuje. Zaposlilo se je 34,0% oseb s I. in II. stopnjo izobrazbe, 27,7% oseb s III. in IV. stopnjo izobrazbe, 23,7% oseb s V. stopnjo izobrazbe in 14,6% oseb s VI. in VII. stopnjo izobrazbe. V letu 2003 so delodajalci uspeli realizirati 81% vseh prijavljenih potreb po delavcih in pripravnikih, najslabša realizacija pa je bila na VI. in VII. stopnji izobrazbe (66%). Delež nerealiziranih potreb je največji na področju izobraževanja (sklepanje delovnih razmerij za določen čas z neustreznimi kandidati in podaljševanje le-teh), sledi področje gostinstva in turizma, kjer povpraševanje presega ponudbo na trgu delovne sile (tudi več pogodbenega dela v turističnih sezonah). Delodajalci ne uspejo realizirati vseh potreb tudi zato, ker pri posameznih poklicnih izobrazbah ne najdejo ustreznih kandidatov za prosto delovno mesto. 4.3.3. Izobrazbena struktura registriranih brezposelnih oseb. Pomemben dejavnik pri zaposlitvi je izobrazba. Nizka in neprimerna izobrazba je ena od pomembnejših ovir za uspešen nastop brezposelnih na trgu dela. Za prebivalstvo Slovenije je značilna relativno nizka izobrazbena raven. Imamo predvsem prevelik delež prebivalcev z nedokončano in končano osnovno šolo. To potrjuje tudi primerjava Slovenije z drugimi državami, iz katere je tudi razvidno, da je izobrazbena struktura prebivalstva neugodna zaradi neugodne strukture dna izobrazbene piramide, ki pa je za razvoj in uspešnost neke družbe pomembnejša od vrha izobrazbene piramide (Smonkar 1994, 119). Brezposelne osebe z višjo in visoko izobrazbo lažje najdejo delo, pri osebah s srednjo stopnjo izobrazbe pa je za zaposlitev odločujoča smer šolanja. Tako v evidenci brezposelnih oseb najdemo predvsem osebe z nižjimi stopnjami izobrazbe ali osebe z izobrazbo, po kateri na trgu dela ni povpraševanja..

21 TABELA 1: REGISTRIRANA BREZPOSELNOST V LETU 2002 IN 2003 PO STOPNJI IZOBRAZBE. December 2002 December 2003 Porast dec.03/dec.02. Povprečje 2002 Povprečje 2003 Porast povpr.03/povpr.02. SKUPAJ Št. 5138 % 100,0 Št. 5177 % 100,0 absol. 39 relat. 0,8. I. 1773 34,5 1676 32,4 -97 -5,5. II. 313 6,1 300 5,8 -13 -4,2. Št. % Št. % absol.. 5481 100,0 5308 100,0 -173. 2063 37,6 1817 34,2 -246. 333 6,1 314 5,9 -19. -3,2. -11,9. -5,7. relat.. Stopnja izobrazbe III. IV. V. VI. VII. 58 1300 1283 171 240 1,1 25,3 25,0 3,3 4,7 42 1225 1454 169 311 0,8 23,7 28,1 3,3 6,0 -16 -75 171 -2 71 - -5,8 13,3 - 29,6 27,6 1,2 69 1378 1258 176 1,3 25,1 23,0 3,2 56 1275 1390 170 1,1 24,0 26,2 3,2 -13 -103 132 -6 18,8. -7,5. 10,5. 204 3,7 286 5,4 82. - 40,2 3,4. Vir: Zavod RS za zaposlovanje, 2004. Iz tabele 1 je razvidno, da se je v letu 2003 v primerjavi z letom 2002 povečal delež brezposelnih s VII. stopnjo (za 1,7%) in delež brezposelnih s V. stopnjo izobrazbe (za 3,2%). Zmanjšal se je delež brezposelnih oseb na ostalih stopnjah izobrazbe in sicer na I. in II. stopnji izobrazbe za 3,6%, na III. in IV. stopnji za 1,3%, medtem ko se ni spremenil delež brezposelnih oseb s VI. stopnjo izobrazbe. Na rast deleža brezposelnih s VII. stopnjo izobrazbe vpliva predvsem dejstvo, da med brezposelne s VII. stopnjo izobrazbe štejemo vse brezposelne, ki so zaključili visoko strokovne izobraževalne programe. 4.3 Izvajanje programov in ukrepov na področju zaposlovanja3 Programi aktivne politike zaposlovanja temeljijo na strateških ciljih Nacionalnega programa razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006. Vlada RS za vsako leto sprejme program aktivne politike zaposlovanja. Vodstvo Zavoda RS za zaposlovanje na 3. Povzeto po: Zavod RS za zaposlovanje Območna služba Koper, 2004.

22 podlagi programa v svojem poslovnem načrtu jasno definira cilje, sredstva, število vključitev v posameznih programih aktivne politike zaposlovanja in po posameznih območnih službah. Programi aktivne politike zaposlovanja so namenjeni brezposelnim osebam in delodajalcem. Z njimi skušajo vplivati na dvig izobrazbene ravni aktivnega prebivalstva, zmanjševanje deleža dolgotrajno brezposelnih, vključevanje mladih, zmanjševanje regijskih neskladij, rast zaposlenosti in razvijanje socialnega partnerstva na področju razreševanja problema brezposelnosti. Ciljne skupine so težje zaposljive brezposelne osebe (osebe stare nad 50 let, dolgotrajno brezposelne, brez izobrazbe in delovnih izkušenj, z ugotovljenimi ovirami pri zaposlitvi – zdravstvenimi in drugimi). 4.3.1. Sredstva za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja in vključitve brezposelnih oseb v programe. Sredstva za izvajanje aktivne politike zaposlovanja odobri Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v državnem razvojnem programu in v nacionalnih programih. Kot dodatna sredstva pa se odobrijo sredstva Evropskega socialnega sklada, ki so namenjena razvojnim in socialnim programom za vzpostavljanje uravnoteženega in nenehnega razvoja ter zmanjševanja razlik med regijami in posamezniki. V Območni službi Koper so za izvajanje vseh programov aktivne politike zaposlovanja v letu 2003 porabili predvideno kvoto sredstev v višini 686.919.517 SIT. V tabeli 2 so porabljena sredstva razčlenjena po posameznih programih aktivne politike zaposlovanja..

23 TABELA 2: STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV PO POSAMEZNIH PROGRAMIH AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA. PROGRAMI NAMENJENI BREZPOSELNIM OSEBAM. Porabljena sredstva v letu 2003 (v SIT) in 115.167.273. Informiranje, motiviranje, izpopolnjevanje usposabljanje Zaposlitvena rehabilitacija in programi delovne vključenosti Usposabljanje z delom brez sklenitve delovnega razmerja Javna dela Lokalni zaposlitveni programi Nadomestitev dela plače težje zaposljivi brezposelni osebi – subvencija v enkratnem znesku Nadomestitev plače v programu Tisoč novih možnosti Nadomestitev dela plače iskalcem prve zaposlitve Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence in oskrbovanja invalidnih oseb – programa »Invalidi invalidom« Skladi dela PROGRAMI NAMENJENI DELODAJALCEM Pospeševanje samozaposlovanja Povračilo prispevkov delodajalcem Nadomestitev dela plače invalidu in težje zaposljivi brezposelni osebi Nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem Sofinanciranje odpiranja in prilagoditev novih delovnih mest za brezposelne invalide SKUPAJ. Delež (v %). 16,8 93.670.434 13,6 689.909 160.981.634 9.000.000 62.080.000 10.821.399 8.100.000 3.831.000 46.666.867. 3.465.326 27.326.739 63.728.639 6.307.438 75.082.859 / 686.919.517. 0,1 23,4 1,3 9,0 1,6 1,2 0,6. 6,8 0,5 4,0 9,3 0,9 10,9 0,0 100,0. Vir podatkov: Zavod RS za zaposlovanje, 2004 Iz tabele 2 je razvidno, da je bilo v okviru programov namenjenih brezposelnim osebam največ sredstev porabljenih v programu javnih del (23,4%). Temu sledijo programi informiranja, motiviranja, izpopolnjevanja in usposabljanja s 16,8-odstotnim deležem. Med programi namenjenimi delodajalcem pa je bilo največ sredstev porabljenih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem (10,9%)..

24 V vse programe so v Območni službi Koper vključili 2.445 brezposelnih oseb. Slika 2 prikazuje deleže vključenih brezposelnih oseb in delodajalcev v razne programe aktivne politike zaposlovanja. Največ vključitev je bilo v programe informiranja, motiviranja, izpopolnjevanja in usposabljanja (68,4%) in javnih del (12,5%). Med programi namenjenimi delodajalcem pa je bilo največ vključitev v program Nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem (75,7%)..

25 SLIKA 2: VKLJUČENI V PROGRAME ZAPOSLOVANJA V OBALNOKRAŠKI REGIJI Programi namenjeni brezposelnim osebam. Skladi dela 0,9% Lokalni zaposlitveni programi 0,3% Javna dela 12,5% Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence in oskrbovanja invalidnih oseb - programa "Invalidi invalidom" 1,7% Zaposlitvena rehabilitacija in programi delovne vključenosti 10,1% Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas 0,8% Nadomestitev dela plače iskalcem prve zaposlitve 0,5%. Informiranje, motiviranje, izpopolnjevanje in usposabljanje 68,4%. Nadomestitev dela plače težje zaposljivi brezposelni osebi - subvencija v enkratnem znesku 4,4% Usposabljanje z delom brez sklenitve delovnega razmerja 0,5%. Programi namenjeni delodajalcem. Pospeševanje samozaposlitve 20,9%. Nadomestitev dela plače invalidu in težje zaposljivi brezposelni osebi 3,4% Nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem 75,7%. Vir: Zavod RS za zaposlovanje, 2004.

26 4.3.2. Programi namenjeni brezposelnim osebam. 4.3.2.1 Programi izobraževanja in usposabljanja Gre za splet številnih podprogramov, v katere se na podlagi zaposlitvenega načrta vključujejo brezposelne osebe s ciljem: -. pomoči pri načrtovanju poklicne poti in zaposlitve odkrivanje poklicnega cilja mlade usposobiti za projektno učenje povečevanja zaposljivosti z vključevanjem v Klub za iskanje zaposlitve izpopolnjevanja in usposabljanja, kar omogoča poglabljanje in razširjanje poklicnih znanj, spretnosti v skladu s potrebami trga delovnega preizkusa pridobitve formalne izobrazbe ali poklicne kvalifikacije.. V vse programe izobraževanja in usposabljanja so v koprski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje vključili 1.315 brezposelnih oseb, kar pomeni za 80,3% več vključitev v primerjavi z letom poprej. V vse programe izobraževanja in usposabljanja je bilo vključenih 859 (65,3%) žensk. Največ brezposelnih so vključili v programe pomoči pri načrtovanju poklicne poti in pri iskanju zaposlitve (30,6%) ter v program pridobitve javno veljavne izobrazbe (27,5%). V obravnavanem obdobju je programe zaključilo 989 (75,2%) vključenih, od tega 805 (81,4%) uspešno. Zaposlilo se je 320 (39,8%) od vseh, ki so program uspešno zaključili. Največji delež zaposlitev je iz programa izpopolnjevanje in usposabljanje (81,2%) in delovni preizkus (74,2%). Programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve: Namen programa je motiviranje udeležencev za aktivnejši pristop k pridobitvi zaposlitve in s tem povečanje njihove lastne odgovornosti za nadaljnjo poklicno pot. V okviru tega programa so v letu 2003 na Zavodu izvajali dvodnevno delavnico za iskanje zaposlitve kot krajšo obliko pomoči pri orientaciji na trgu dela in nudenju informacij o učinkovitih načinih iskanja zaposlitve. V program so vključili skupno 405 oseb, od tega 284 (71%) žensk. Od teh se je 86 osebam (21%) uspelo zaposliti. Delavnice za odkrivanje poklicnega cilja: Delavnica je namenjena brezposelnim osebam, predvsem mladim, ki še nimajo svojega poklicnega cilja ali ga želijo spremeniti. V delavnice so v letu 2003 vključili 49 oseb. Od vseh vključenih se je v obravnavanem obdobju zaposlilo 14 oseb (29%)..

27 Projektno učenje za mlajše odrasle: Program je namenjen osipnikom iz srednjih šol. Program traja celo šolsko leto s ciljem ponovne vključitve v šolanje. Vključuje mlade do 26 let, brez poklicne izobrazbe, kmalu po prijavi na Zavod. Poleg formalnega izobraževanja si udeleženci pridobivajo tudi precej neformalnih znanj in spretnosti (uporaba računalnika, učne tehnike, spretnosti komunikacije). V letu 2003 so v program vključili 13 oseb, od tega 3 dekleta. Uspešnost udeležencev bo razvidna po zaključenem programu ob koncu šolskega leta 2003/2004. Klub za iskanje zaposlitve: Na območju koprske Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje deluje že 7 let. V klubu si člani s skupinskim načinom dela pridobivajo spretnosti za učinkovito iskanje zaposlitve. Cilj programa je, da člani najdejo najboljšo možno zaposlitev v najkrajšem možnem času. V prvem delu programa se člani usposabljajo za iskanje zaposlitve, v drugem delu pa intenzivno iščejo zaposlitev na formalne načine, s prijavljanjem na objavljena prosta delovna mesta in na neformalne načine, s ponujanjem. Podpora skupine in skrbno vodstvo vodje kluba postopoma pripeljeta brezposelnega do dviga samozavesti in posledično tudi do večje aktivnosti. To pa je pogoj za uspešno iskanje zaposlitve. V letu 2003 so izvedli dvanajst skupin s skupno 169 oseb, od tega 117 žensk (69%). Od 140 udeležencev, ki so v preteklem letu zaključili program Kluba za iskanje zaposlitve, se je 64-im uspelo zaposliti. Delež zaposlenih po tem programu je 38%. Programi izpopolnjevanja in usposabljanja: Programi omogočajo udeležencem pridobitev dodatnih znanj, veščin in spretnosti za opravljanje različnih del in nalog ter tako povečujejo njihove zaposlitvene možnosti. Izvajajo se v obliki tečajev, kratkih predavanj, seminarjev in drugih programov usposabljanj. Trajajo lahko do 12 mesecev, udeležencem se krije stroške programa v celoti, potne stroške, nadomestilo življenjskih stroškov, nakup posebnih učnih pripomočkov in zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Cilj teh programov je opremiti brezposelne z dodatnimi znanji, s katerimi bodo povečali svojo konkurenčnost na trgu. V letu 2003 so v programe vključili 247 oseb, od tega 69% žensk. Program je v letu 2003 zaključilo 182 oseb, 96 od teh uspešno. Zaposlilo se jih je 78, kar predstavlja 43% delež..

28 Delovni preizkus: Namenjen je preizkusu znanj, veščin, spretnosti in interesov brezposelnih oseb za opravljanje določenega poklica oziroma del. Delodajalcu predstavlja priložnost, da pred sklenitvijo delovnega razmerja s potencialnim bodočim sodelavcem preveri njegove spretnosti in sposobnosti. Delovni preizkus traja največ do enega meseca in v tem času udeležencu krijejo dejanske stroške javnega prevoza, stroške zdravniškega pregleda, nadomestilo življenjskih stroškov do višine 30% minimalne plače in zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalcu plačajo storitev v višini do 15% minimalne plače (če preizkus traja en mesec). Vključitev je opravljena na predlog delodajalca, ki z vlogo pokaže interes, da določeno brezposelno osebo pred možno zaposlitvijo preizkusi. V letu 2003 je bilo v ukrep vključenih 72 brezposelnih oseb, od tega 27 žensk. Vključenih je bilo največ mladih med 18 in 26 leti, dobra polovica vključenih je bila brez izobrazbe. V obravnavanem obdobju je preizkus zaključilo 72 brezposelnih oseb, od tega 62 uspešno. Po delovnem preizkusu se je neposredno zaposlilo 46 oseb. Programi pridobitve strokovne izobrazbe: Brezposelnim osebam omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe in s tem povečevanje zaposlitvenih možnosti, pri čemer zasledujejo cilj zmanjševanja poklicnih neskladij na trgu dela. Programi so namenjeni predvsem brezposelnim osebam brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe, brezposelnim osebam, ki jim z njihovo izobrazbo ni mogoče najti zaposlitve, bodisi zaradi njihovih ovir ali pomanjkanja delovnih mest na njihovem področju in so na Zavodu prijavljeni vsaj šest mesecev ter brezposelnim osebam brez poklicne izobrazbe, ki izkazujejo zadosti delovnih izkušenj, da se lahko vključijo v sistem pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije. Vrste programov: programi za pridobitev splošne izobrazbe, poklicne, strokovne, višje, visoke in univerzitetne izobrazbe. Brezposelne osebe se lahko izobražujejo v oddelkih za brezposelne osebe ali se individualno vključijo v izobraževalne organizacije. V letu 2003 so v programe vključili skupno 361 brezposelnih oseb, od tega 226 (62,6%) žensk. 251 udeležencev se je v program vključilo na novo, 86 jih je šolanje nadaljevalo drugo leto, 19 jih je uspešno nadaljevalo že tretje leto ter 5 udeležencev četrto leto. Največ vključitev je na področju trgovine in ekonomije, nato gostinstva in turizma, kmetijstva, zdravstva in strojništva. Izobraževanje je v letu 2003 zaključilo 92 oseb, 61 (66%) je bilo uspešnih, 5 (5,4%) neuspešnih, drugim (28%) so podaljšali rok za dokončanje programa do zaključka naslednjega šolskega leta. 35 brezposelnih oseb, ki so uspešno zaključile program izobraževanja, se je tudi zaposlilo (38%)..

29 TABELA 3: STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE PROGRAMOV PRIDOBITVE STROKOVNE IZOBRAZBE. Stopnja izobrazbe I. II. III. in IV. V. VI. VII. Skupaj. UDELEŽENCEV. Število vključenih Delež (v %) 220 27 72 37 4 1 361. 61 7,5 19,9 10,2 1,1 0,3 100,0. Vir: Zavod RS za zaposlovanje, 2004 Iz tabele 3 je razvidno, da se delež vključenih oseb brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe (68,4% I. in II. stopnja skupaj) iz leta v leto viša, kar pomeni, da na Zavodu vedno bolj sledijo zastavljenim ciljem brezposelnim osebam pomagati priti do prvega poklica. Sledi jim skupina brezposelnih s III. in IV. stopnjo izobrazbe, ki se ali prekvalificira ali pridobiva višjo stopnjo izobrazbe. 10% brezposelnih s V. stopnjo izobrazbe, ki si v šestih mesecih niso uspeli dobiti primerne zaposlitve, se je tudi vključilo s ciljem pridobivanja višje stopnje izobrazbe ali prekvalifikacije. 4.3.2.2 Programi rehabilitacije, usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in težje zaposljivih oseb Konec leta 2003 je bilo v evidenci brezposelnih oseb koprske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje 346 invalidov. Invalidne osebe, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, imajo vse pravice pod pogoji, ki veljajo za ostale prijavljene iskalce zaposlitve ter se vključujejo v vse programe zaposlovanja. Imajo pa še nekaj specifičnih programov, ki so namenjeni samo invalidom in težje zaposljivim osebam. Zaposlitvena rehabilitacija je namenjena izenačevanju možnosti zaposlovanja oziroma ustvarjanju pogojev za zaposlovanje invalidov in težje zaposljivih oseb, ki imajo kompleksne ovire in posebne potrebe, ki izhajajo iz bolezni, okvare, funkcijske omejitve ali oviranosti. Konec decembra 2003 je bilo v zaposlitveno rehabilitacijo vključenih 20 oseb. Delovna vključenost je namenjena povečanju prilagoditvenih sposobnosti posameznika, ki se zaradi oviranosti in posebnih potreb ni mogel dovolj usposobiti za zaposlitev pod običajnimi pogoji ali v invalidskem podjetju. Konec leta 2003 je bilo vključenih 13 oseb. V programih usposabljanja in izobraževanja, programih osebnostnega razvoja ter v delavnicah za iskanje zaposlitve je bilo ob koncu leta.

30 2003 vključenih 13 invalidnih oseb. Do konca leta 2003 so v koprski območni službi zaposlili 45 invalidov. 4.3.2.3 Usposabljanje z delom brez sklenitve delovnega razmerja Program je namenjen pospeševanju zaposlovanja in ponovni delovni integraciji oseb, katerih znanja in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve ali ohranitve zaposlitve. Programi potekajo pri delodajalcu brez sklenjenega delovnega razmerja ali pri ustrezni izobraževalni instituciji. V letu 2003 so v program vključili 11 brezposelnih oseb. Program je zaključilo 5 oseb, od tega 3 uspešno. Iz programa so realizirali 1 zaposlitev. 4.3.2.4 Javna dela Javna dela so lokalni zaposlitveni programi, ki so namenjeni vzpodbujanju razvoja delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe in se organizirajo zaradi izvajanja socialno varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. V letu 2003 je bilo v javna dela vključenih 241 brezposelnih oseb v 139 programih. Največ programov se je izvajalo na področju socialnega varstva (pomoč invalidom, odvisnikom, osebam s posebnimi potrebami, duševno bolnim,…), sledijo pa programi učne pomoči, ki se izvajajo predvsem na šolah in na Ljudski Univerzi za odrasle, nekaj je bilo tudi komunalnih programov (urejanje okolice), pa tudi programov na področju kulture (knjižnice in kulturna ter umetniška društva). Ciljne skupine brezposelnih oseb, vključene v javna dela, so bili invalidi, starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelni, osebe brez izobrazbe in ženske. 4.3.2.5 Lokalno zaposlitveni programi Namenjeni so vzpodbujanju odpiranja novih delovnih mest in zaposlovanju težje zaposljivih brezposelnih oseb na področju storitev, sociale, ekologije in drugih področjih ter razvoju novih oblik dela, kot so kooperative, delo na daljavo, delo na domu in podobno. V koprski območni službi so imeli 6 vključitev v lokalno zaposlitvene programe, in sicer na področju socialnega varstva ter kulture in športa..

31 4.3.2.6 Sofinanciranje zaposlitve za težje zaposljive brezposelne osebe Namen programa je izenačevanje možnosti zaposlovanja in pospeševanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb. Gre za subvencijo v enkratnem znesku. V letu 2003 je znašala nadomestitev dela plače za težje zaposljive brezposelne osebe, ki se v program vključijo za najmanj 6 mesecev, 200.000,00 SIT (za invalide 240.000,00 SIT), za najmanj eno leto 500.000,00 SIT (za invalide 600.000,00 SIT), za osebe, ki se v program vključijo za najmanj dve leti, 1.000.000,00 SIT (za invalide 1.200.000,00 SIT) in za osebe, ki se v program vključijo za nedoločen čas, 1.500.000,00 SIT (za invalide 1.800.000,00 SIT). Do konca leta 2003 so v program vključili 84 brezposelnih oseb. Dve osebi sta se zaposlili za šest mesecev, 35 oseb se je zaposlilo za eno leto, 20 za dve leti in 27 za nedoločen čas. 4.3.2.7 Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas Namen programa je spodbujanje delovne aktivnosti težje zaposljivih brezposelnih oseb v obliki zaposlitve za krajši delovni čas, ki traja najmanj 4 do največ 6 ur dnevno, strokovno spremljanje njihove aktivnosti, spodbujanje njihovega prehajanja v zaposlitev v polni delovni čas ali samozaposlitev. V primeru sklenitve pogodbe je Zavod RS za zaposlovanje izvajalcu kril stroške dela plače za vključeno težje zaposljivo brezposelno osebo, in sicer 60.000,00 SIT za zaposlitev za polovični delovni čas 20 ur tedensko za najmanj tri mesece, 120.000,00 SIT za najmanj šest mesecev, 300.000,00 SIT za najmanj eno leto (v primeru zaposlitve invalida se nadomestilo poveča za 20%). Do konca leta 2003 so v program vključili 15 brezposelnih oseb. 4.3.2.8 Nadomestitev plače: tisoč novih možnosti Namen programa je spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb, ki so bile pred zaposlitvijo najmanj eno leto vključene v javna dela. Program izenačuje možnosti zaposlovanja brezposelnih oseb na področju nepridobitnih dejavnosti. Dejavnosti, ki so se izvajale prek programa, so bile sledeče: osebna asistenca in negovanje invalidnih oseb ter učna pomoč, preventivni programi za mlade. V letu 2003 je bilo v program vključenih 9 oseb..

32 4.3.2.9 Nadomestitev plače: iskalci prve zaposlitve Program iskalcem prve zaposlitve, ki začnejo opravljati delo ustrezno vrsti izobrazbe z dokončanim srednješolskim, višješolskim ali visokošolskim izobraževanjem, omogoča usposobitev za samostojno delo v stroki, poklicu ali dejavnosti oziroma izpolnitev formalnih pogojev za zaposlitev na delovnem mestu. V letu 2003 so imeli v koprski območni službi 9 nadomestitev plače za iskalce prve zaposlitve, in sicer na področjih komerciale, lesarske stroke, frizerstva, računovodstva in javne uprave. 4.3.2.10 Nadomestitev plače v programu: izvajanje pomoči na domu Namen programa je zagotoviti trajnejše oblike zaposlovanja osebam, ki so bile pred zaposlitvijo vključene v javna dela ali program »tisoč novih možnosti«, na delih osebne asistence in pomoči invalidnim osebam oz. pomoči osebam na domu. Namen programa je tudi odpiranje novih delovnih mest, ki zagotavljajo trajnejšo in varnejšo obliko zaposlitve. V letu 2003 je bilo v program vključenih 12 oseb. 4.3.2.11 Nadomestitev plače v programu: invalidi invalidom Namen programa je zagotoviti trajnejše oblike zaposlovanja osebam, ki so bile pred zaposlitvijo vključene v javna dela ali program »tisoč novih možnosti«, na delih osebne asistence in pomoči invalidnim osebam oz. pomoči starejšim osebam na domu. V letu 2003 je bilo v program vključenih 30 oseb. 4.3.2.12 Skladi dela Sklad dela je eden od instrumentov aktivne politike dela, s katerim država posega na trg dela z namenom, da pomaga pri razreševanju presežnih delavcev, da ti ne preidejo v odprto brezposelnost. Rezultat tega ukrepa je tudi zmanjševanje obsega brezposelnosti. Skladi dela so namenjeni presežnim delavcem, ki jim bo iz poslovnih razlogov prenehala pogodba o zaposlitvi po izteku odpovednega roka in tistim, ki lahko svojo zaposlitev zadržijo pod pogojem, da pridobijo potrebna dodatna znanja in usposobljenost za opravljanje dela na novem delovnem mestu. Delavci imajo v času največ enoletne vključenosti vso strokovno podporo pri načrtovanju poklicne kariere in pri iskanju ustrezne zaposlitve. Vključeni so lahko v različne oblike izpopolnjevanja, usposabljanja in sklad jim lahko celo sofinancira stroške izobraževanja za pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe. V letu 2003 je bilo na novo vključenih v Sklad dela 17 trajno presežnih delavcev iz podjetja Mercator Degro Portorož. Od teh se je 11 udeležencev vključilo v razne.

33 programe izpopolnjevanja, predvsem s področja knjigovodstva in računovodstva ter tujih jezikov, dve udeleženki sta se vključili v program za pridobitev izobrazbe, štiri pa so se zaposlile pred iztekom časa vključitve. Za programe usposabljanja te skupine presežkov je sklad namenil 3.465.326,00 SIT. 4.3.1. Programi namenjeni delodajalcem. 4.3.3.1 Povračilo prispevkov delodajalcem Ker se program postopoma ne bo več izvajal, se vlog od konca leta 2001 več ne sprejema, izplačujejo pa se zahtevki pri sklenjenih pogodbah. Ob koncu leta 2003 je bilo aktivnih 270 pogodb. 4.3.3.2 Pospeševanje samozaposlovanja Izvaja se skozi naslednje ukrepe: - svetovanje in usposabljanje pri samozaposlovanju: vloga Zavoda je, da brezposelno osebo, ki načrtuje samozaposlitev, napoti na lokalni podjetniški center, kjer sklenejo (v kolikor je vključitev upravičena) vavčersko pogodbo. Pogodba omogoča koriščenje usposabljanja za samozaposlitev v okviru kvote, ki je določena za posamezno osebo. V letu 2003 je kvota znašala dve minimalni plači. Sklenjenih je bilo 47 vavčerskih pogodb, vseh aktivnih pogodb pa je bilo 87. Uvodnih svetovalnih intervjujev je bilo 80. - sofinanciranje stroškov samozaposlovanja: ukrep pomeni nepovratno finančno pomoč osebam, ki so svojo brezposelnost rešile skozi samozaposlitev. Višina finančne pomoči je v letu 2003 znašala 4 minimalne plače oz. 7 minimalnih plač, če se je samozaposlil invalid. Za pridobitev nepovratnih sredstev je vlagatelj dolžan vložiti vlogo za sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva, poslovni načrt ter postopkovno dokumentacijo. Pred vsako aktivnostjo se brezposelna oseba pogovori s svojim svetovalcem zaposlitve, s katerim izdelata zaposlitveni načrt. V letu 2003 je bilo sklenjenih 62 pogodb, od tega je bilo 27 samozaposlenih žensk. - sklenitev delovnega razmerja z usposabljanjem: v letu 2003 se program ni izvajal, izplačevale pa so se še obveznosti iz pogodb, sklenjenih v letu 2002..

34 5. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROGRAMA AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ZA LETO 2004. Hitra odzivnost na spremembe na trgu dela in prilagajanje novim razmeram je nujen predpogoj za uspešno politiko zaposlovanja. Na podlagi ugotovljenih potreb na trgu dela, problematike brezposelnosti težje zaposljivih oseb, ki brez dodatnih (finančnih) spodbud le težko najdejo zaposlitev, in možnosti koriščenja sredstev Evropskega socialnega sklada, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo predlog sprememb programa aktivne politike zaposlovanja za leto 2004. Te zajemajo tako vsebinske spremembe, ki so potrebne z vidika koriščenja sredstev Evropskega socialnega sklada, kot tudi prerazporeditev finančnih sredstev znotraj proračunskih postavk, namenjenih za aktivno politiko zaposlovanja, z namenom uskladitve razpoložljivih proračunskih virov s potrebami trga dela (Zavod RS za zaposlovanje, 2004). Predvidene spremembe se nanašajo predvsem na skupno vrednost programa aktivne politike zaposlovanja ter na vire proračunskih sredstev, kar vpliva tudi na število vključenih v posamezen program. Prilagoditev programa potrebam na trgu dela bo posledično vplivala tudi na še večjo učinkovitost programa aktivne politike zaposlovanja. Iz predloga sprememb programa, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, opisujem le spremembe tistih programov, ki jih izvaja koprska območna služba Zavoda RS za zaposlovanje. 4.3 Spremembe programov namenjenih brezposelnim osebam4 V sklopu programov izobraževanja in usposabljanja se zaradi izkazanega interesa na trgu dela poveča skupna vrednost naslednjih podprogramov: Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, Klub za iskanje zaposlitve ter Programi izpopolnjevanja in usposabljanja. Dodatna sredstva bodo zagotovljena iz sproščenih sredstev Evropskega socialnega sklada. Za podprogram Projektno učenje za mlajše odrasle pa je predvideno zmanjšanje skupnega obsega sredstev Evropskega socialnega sklada zaradi kasnejšega črpanja teh sredstev, kot je bilo predvideno. V programu Usposabljanje z delom brez sklenitve delovnega razmerja se doda možnost spodbude za zaposlitev v organizacijah, ki se ne ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev in sicer z nadomestilom dela plače v enkratnem znesku. V skladu z vsebinsko nadgradnjo programa se poveča skupni obseg sredstev za program. Dodatna sredstva bodo zagotovljena iz sproščenih sredstev Evropskega socialnega sklada. Za lokalni zaposlitveni program Javna dela se zmanjšuje skupni obseg sredstev, saj je pri spremljanju izvajanja programov s strani Ministrstva bilo ugotovljeno, da je upadel interes izvajalcev za izvajanje na razpis prijavljenih in že izbranih programov.. 4. Povzeto po: Zavod RS za zaposlovanje, 2004.

35 Skupna vrednost programa Invalidi invalidom se poveča zaradi višjih obveznosti za vključene v letih 2001-2003, kot je bilo predvideno. Za program Tisoč novih možnosti (subvencioniranje zaposlitev v nepridobitnih dejavnostih) je predvideno zmanjšanje skupnega obsega sredstev zaradi hitrejšega zaključevanja vključitev, kot je bilo predvideno. Program se v letu 2004 zaključuje. V sklopu programov rehabilitacije, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih in težje zaposljivih oseb se skupna vrednost podprograma Delovne vključenosti invalidov nekoliko poveča zaradi večje porabe od predvidene. Spremeni se vir financiranja – znižanje sredstev integralnega proračuna ob hkratni prerazporeditvi sredstev iz sproščenih sredstev Evropskega socialnega sklada. Program Sofinanciranje zaposlitve za težje zaposljive brezposelne osebe se vsebinsko spremeni tako, da se del programa, ki omogoča sofinanciranje prilagoditve delovnih mest za invalide, uskladi z novim zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Druga sprememba pa je v povečanem obsegu sredstev za subvencije zaradi uspešnosti programa, ki se kaže tudi v velikem interesu delodajalcev in brezposelnih oseb. Dodatna sredstva bodo namenjena predvsem za subvencije za zaposlitev za nedoločen čas. 5.2. Spremembe programov namenjenih delodajalcem5. Za program Povračilo prispevkov delodajalcem je predvideno zmanjšanje skupnega obsega sredstev za vključene v letih 1999-2002, saj je bila ugotovljena nižja realizacija od predvidene. Novih vključitev v letu 2004 ni predvidenih.. 5. Povzeto po: Zavod RS za zaposlovanje, 2004.