Logistika in oskrba : diplomsko delo magistrskega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Diplomsko delo magistrskega študija. LOGISTIKA IN OSKRBA. Mentor: izred. prof. dr. Iztok Podbregar. Celje, junij 2007. Kandidat: Valter Bosotina.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, izred. prof. dr. Iztoku Podbregarju za strokovno in sistematično vodenje pri izdelavi magistrske naloge. Hvala tudi gospe Tatjani Oražem, izvršni direktorici logistike v Merkurju, gospodu Marku Cedilniku, direktorju logistike v Mercatorju, mag. Viktorju Butolenu, direktorju logistike v Perutnini Ptuj, gospodu Cvetu Kravanji, načelniku logistike na Poveljstvu sil Slovenske vojske in gospodu Milanu Žurmanu, načelniku logistike na Generalštabu Slovenske vojske za pomoč in nasvete pri izdelavi magistrske naloge. Za pomoč in nasvete pri izdelavi magistrske naloge se zahvaljujem tudi sošolcem, sodelavcem in prijateljem. Zahvaljujem se tudi lektorici, gospe Joži Repar Lakovič, ki je lektorirala mojo magistsko nalogo. Posebna zahvala je namenjena moji družini za pomoč, strpnost in razumevanje..

POVZETEK Logistika je danes prisotna na vseh področjih sodobne družbe. Podjetniška logistika je v pretekli polovici stoletja doživela številne spremembe in postala v praksi razvitih podjetij pomembna poslovna funkcija ter sestavni del strategije podjetij. Trg kupca je še povečal njen pomen. Logistika vse bolj postaja instrument strateške prednosti v konkurenčnem okolju. V zadnjih letih prihaja do rasti mednarodnega trga in v zvezi s tem do pojavov, kot so: strateško povezovanje (v oskrbne verige), elektronsko poslovanje, zunanja oskrba, skrb za okolje itn. Pri teh sodobnih izzivih so sodobne komunikacije in informacijska tehnologija zelo pomembni. Spreminjanje varnostnega okolja v Evropi je imelo močan vpliv tudi na preoblikovanje oboroženih sil, ki je usmerjeno k precejšnjemu zmanjšanju finančnih sredstev in števila aktivnih sil, hkrati pa zagotavljanju večje mobilnosti, prilagodljivosti in učinkovitosti. Vse te naloge predstavljajo za vojaško logistiko nove in velike izzive. Da bi uspešno podpirala operativne vojaške enote, mora biti tudi sama zgrajena na enakih kriterijih, poleg tega pa mora biti še ekonomična. Oblikovanju učinkovite in ekonomične vojaške logistike lahko prispevajo izkušnje in sodobne rešitve poslovne (podjetniške) logistike, treba jih je samo prilagoditi vojaškim logističnim sistemom.. KLJUČNE BESEDE • • • • •. Logistika – Oskrba Logistična podpora Logistični sistem Menedžment oskrbne verige Zunanja oskrba.

ABSTRACT The field of logistics has continued to develop at a remarkable pace. Recent years have seen a growth in international trade, strategic alliances, e-commerce and increased outsourcing of non-core activities. Add to this the increased emphasis on customer satisfaction, flexible operations, time compression and concern for the environment, and it becomes clear why is its strategic role recognized in almost every organization. Communications and informational technology are tools which help the world of logistics to response to all challenges. The transformation of the security environment (especially in Europe) has had profound effect on the armed forces, which is reflected in reduction of a its number and defence budgets. At the same time they have got a number of a new or expanded tasks. All these means a new challenge for a military logistics. To support combat units in an efficient and economical way it needs to be transformed. Those changes in a the military logistics should be based on the recent strategies, methods and technics, typical of business logistics, adopted to the military logistics systems.. KEYWORDS • • • • •. Logistics – Supply Logistics support Logistics system Supply Chain Management Outsourcing.

KAZALO 1 UVOD.................................................................................................................1 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5. RELEVANTNOST IN NAMEN MAGISTRSKE NALOGE ..................................2 PREDMET IN CILJ NALOGE .............................................................................3 HIPOTEZA ............................................................................................................3 OMEJITVE RAZISKAVE ......................................................................................3 STRUKTURA NALOGE IN METODE RAZISKOVANJA ...................................3. 2 POJEM IN ZGODOVINSKI RAZVOJ LOGISTIKE IN OSKRBE ...........................8 2.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ LOGISTIKE IN OSKRBE ..........................................8 2.2 POJMOVANJE LOGISTIKE IN OSKRBE ........................................................12 3 PODJETNIŠKA (POSLOVNA) LOGISTIKA.......................................................20 3.1 VLOGA IN POMEN PODJETNIŠKE LOGISTIKE ...........................................23 3.2 LOGISTIČNI SISTEM..........................................................................................26 3.2.1 SMOTER IN CILJI LOGISTIČNEGA SISTEMA .......................................26 3.2.2 LOGISTIČNI PROCES ..............................................................................27 3.2.3 ELEMENTI IN FAZE LOGISTIČNEGA PROCESA..................................28 3.2.4 ORGANIZIRANOST LOGISTIČNEGA SISTEMA V PODJETJU...........35 3.3 MENEDŽMENT OSKRBNE VERIGE.................................................................41 3.4 ZNAČILNOSTI MEDNARODNE OSKRBNE VERIGE ....................................47 3.5 ZUNANJA OSKRBA (OUTSOURCING) V LOGISTIKI ..................................54 4 VOJAŠKA LOGISTIKA .....................................................................................61 4.1 UMEŠČENOST VOJAŠKE LOGISTIKE V OBRAMBNEM SISTEMU.............61 4.2 ZAHTEVE ZA SODOBNO VOJAŠKO LOGISTIKO .......................................62 4.3 NAČRTOVANE SPREMEMBE V LOGISTIKI KOPENSKE VOJSKE ZDA.....64 4.3.1 AVTOMATIZACIJA PRETOKA INFORMACIJ ......................................72 4.3.2 PREOBLIKOVANJE LOGISTIČNIH KAPACITET....................................74 4.3.3 ZMANJŠEVANJE LOGISTIČNIH SIL IN SREDSTEV...............................75 4.4 ZUNANJA OSKRBA (OUTSOURCING) V VOJAŠKI LOGISTIKI.................80 5 LOGISTIČNA PODPORA V ZVEZI NATO........................................................84 5.1 SPLOŠNO O LOGISTIČNI PODPORI V ZVEZI NATO .................................84 5.2 LOGISTIČNA PODPORA ENOT SLOVENSKE VOJSKE V NATO..............87 6 UPORABA KVALITATIVNEGA ANALITIČNEGA MODELA DEXi ...................93.

6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6. IZDELAVA DREVESA KRITERIJEV (ATRIBUTOV)..........................................93 DEFINIRANJE ZALOG VREDNOSTI POSAMEZNIM KRITERIJEM ..............94 IZBOR MOŽNIH VARIANT ...............................................................................95 VREDNOTENJE VARIANT ...............................................................................95 KVALITATIVNA ANALIZA REZULTATOV ANALITIČNEGA MODELA .......97 ZAKLJUČEK .......................................................................................................98. 7 REZULTATI USMERJENIH INTERVJUJEV ..........................................................99 1. VPRAŠANJE .........................................................................................................99 2. VPRAŠANJE .......................................................................................................100 3. VPRAŠANJE .......................................................................................................102 4. VPRAŠANJE .......................................................................................................106 5. VPRAŠANJE .......................................................................................................108 SKLEPNI KOMENTAR USMERJENIH INTERVJUJEV...........................................113 8 ZAKLJUČEK ....................................................................................................115 SEZNAM VIROV.................................................................................................119 KAZALO GRAFIČNIH PRIKAZOV......................................................................124 KAZALO TABEL ..................................................................................................124 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ....................................................................125 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ....................................................................125.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. 1 UVOD “Od kdaj zgodovina beleži dogodke na naši obli, dobrine niso proizvajane tam, kjer bi jih želeli ljudje imeti ali pa niso dostopne, ko bi jih radi uporabili.” (Suhel, 2006: 21) Premagovanje prostora in časa ter dostava blaga od mesta nastanka do mesta porabe v skladu s pričakovanji kupca je postala temeljna vloga logistike. V strokovni literaturi najdemo različna pojmovanja in delitve logistike kakor tudi njeno povezanost z različnimi drugimi termini (oskrba, transport, distribucija, oskrbovalna veriga, ...). Oskrba je z vojaškega stališča podpomenka logistike in jo povezujemo predvsem z distribucijo dobrin za podporo delovanju oboroženih sil. Kljub različnemu pojmovanju in delitvi logistike lahko sklenemo, da je njen osnovni cilj zagotoviti prave dobrine v pravi količini, na pravem mestu, ob pravem času, ob primerni ceni oziroma najnižjih možnih stroških. Pojem logistike se je najprej uveljavil v vojaškem izrazoslovju. Začetek uporabe pojma logistika zaznamo šele v 17. stoletju, dokončno pa se uveljavi v prvi polovici 19. stoletja, čeprav je bilo oskrbovanje bojevnikov v vojaških spopadih prisotno skozi vso vojaško zgodovino človeka. Tudi uporabo prvih logističnih konceptov zasledimo pri vojaški logistiki med drugo svetovno vojno. Idejo vojaške logistike so v poslovno ekonomijo prenesli poslovni analitiki po II. svetovni vojni na podlagi izkušenj, ki so jih pridobile ZDA z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu. Hiter razvoj je doživela po letu 1970, ne samo kot instrument racionalizacije, temveč tudi kot pomembno orodje za pridobivanje konkurenčne prednosti. Tudi pred sodobno vojaško logistiko se postavljajo podobne zahteve: "z manj narediti več". Spreminjanje varnostnega okolja v Evropi po koncu hladne "vojne" je imelo močan vpliv na zmanjšanje vojaških organizacij in obrambnih proračunov. Posledično so se zmanjševale tudi logistične sile in sredstva. Trendi preoblikovanja oboroženih sil so usmerjeni k precejšnjemu zmanjšanju števila aktivnih sil, hkrati pa zagotavljanju večje mobilnosti, prilagodljivosti in učinkovitosti. Vse te naloge postavljajo pred vojaško logistiko nove in velike izzive. Da bi uspešno podpirala operativne vojaške enote, mora biti zgrajena tudi sama na enakih kriterijih. Biti mora mobilna, odzivna, pravočasna in prilagodljiva, skratka učinkovita, ustreči pa mora še zahtevam po ekonomičnosti.. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 1.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. 1.1 RELEVANTNOST IN NAMEN MAGISTRSKE NALOGE Brez odzivne in učinkovite logistične podpore si ni mogoče zamisliti uspešno izvedene vojaške operacije ne glede na stopnjo njene intenzivnosti. To pomeni zagotovitev ustrezne podpore v pravem času in na pravem mestu. Poleg tega se pred sodobno vojaško logistiko postavlja pomembnejši zahtevek – ekonomičnost. Želimo doseči povečanje logističnih sposobnosti in istočasno zmanjšati logistične stroške. Rešitve teh zahtev nam ponuja poslovna (podjetniška) logistika, le da jih moramo prilagoditi vojaškim logističnim sistemom. V vlogi kupca se pojavlja bojevnik kot končni porabnik materiala in storitev. Vse več oboroženih sil se preusmerja k tržnim načelom oskrbovanja, kar pomeni popolno integracijo oskrbovalne verige (vključno z nacionalnim gospodarstvom), časovno in prostorsko optimizacijo zalog na različnih ravneh in povečanje hitrosti (in količine) pretoka materiala skozi oskrbovalni sistem. Modernizacija informacijske opreme in uvajanje sodobnega informacijskega sistema je predpogoj za uvajanje tržnih načel v vojaško logistiko. Pravočasna in natančna informacija omogoča logističnemu osebju vpogled v operativno sliko na bojišču v realnem času ter preglednost zalog v logističnem distribucijskem sistemu. To zmanjšuje čas odzivnosti na logistične zahteve vojaških enot. Vojaška logistika, organizirana na tržnih načelih, zagotavlja zmanjšanje zalog v skladiščih kakor tudi zmanjšanje logistične infrastrukture, osebja in sredstev za manipuliranje ter krajša čas distribucije materiala. Drugače povedano, omogoča zmanjšanje logističnih stroškov, oziroma povečanje ekonomičnosti. K uvajanju tržnih načel v vojaško logistiko prispeva tudi vse tesnejša povezava s podjetniško logistiko, ki postaja pomemben dejavnik logistične podpore sodobnih vojsk. Zaradi zmanjševanja logističnih kapacitet, uvajanja v operativno uporabo tehnično visoko razvitih in vzdrževalno zelo zahtevnih oborožitvenih sistemov in opreme se zunanji viri (outsourcing) postopoma vključujejo v vse širše področje logističnih dejavnosti vojaških organizacij. Zaradi tega postajajo zunanji viri pomembno orodje za zagotavljanje dodatnih kapacitet, ki povečujejo ali dopolnjujejo vojaške logistične sile in sredstva, bodisi s stalnimi pogodbami ali pogodbami, sklenjenimi za določeno nalogo. Niso le dejavnik logistične podpore vojaških enot, temveč postajajo način logističnega delovanja celo na območju vojaških operacij. Moj namen v magistrski nalogi je proučevanje sodobnih trendov podjetniške logistike in možnost njihove uporabe v vojaških logističnih _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 2.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. sistemih. Upam, da bo naloga prispevala k iskanju načina, kako zagotoviti odzivno, mobilno, prilagodljivo in učinkovito ter ekonomično logistično podporo enot Slovenske vojske.. 1.2 PREDMET IN CILJ NALOGE Predmet magistrske naloge je študija sodobnih trendov in dosežkov podjetniške logistike in možnost njihove uporabe v vojaški logistiki. Temeljni cilj magistrske naloge je na podlagi rešitev, uveljavljenih v podjetniški logistiki, in nekaterih izkušenj v vojaški logistiki kopenske vojske ZDA prispevati k razvoju odzivne, mobilne, prilagodljive, učinkovite in ekonomične logistične podpore enot Slovenske vojske, predvsem tistih, ki sodelujejo v mirovnih operacijah. Brez ustreznega razumevanja celotnega logističnega sistema, sodobnih trendov na področju podjetniške logistike in povezanosti podjetniške in vojaške logistike, logistično vojaško osebje ne more imeti popolne slike o možnostih logistične podpore vojaških enot. Zato je posredni cilj te naloge zagotoviti učno gradivo, ki bo prispevalo k strokovnemu usposabljanju pripadnikov Slovenske vojske, ki delajo na logističnih nalogah.. 1.3 HIPOTEZA "Vojaška logistika je ključni dejavnik zagotavljanja delovanja enot Slovenske vojske na ozemlju Republike Slovenije kakor tudi zunaj nacionalnih meja. Oblikovanju odzivne, pravočasne, mobilne, prilagodljive, skratka učinkovite ter ekonomične logistične podpore enot Slovenske vojske lahko prispevajo tudi dolgoletne izkušnje in sodobne rešitve poslovne (podjetniške) logistike, vendar jih moramo prilagoditi vojaškim logističnim sistemom.". 1.4 OMEJITVE RAZISKAVE Moje proučevanje bo temeljilo na dostopnih virih poslovne logistike ter na virih vojaške logistike, ki niso označeni s stopnjo tajnosti.. 1.5 STRUKTURA NALOGE IN METODE RAZISKOVANJA V nalogi sem želel proučiti vlogo in pomen logistike v poslovnih sistemih, predvsem pa njene sodobne strategije, metode in tehnike. Na podlagi _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 3.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. študije njenega razvoja in pojmovanja sem želel ugotoviti skupne značilnosti podjetniške (poslovne) in vojaške logistike kakor tudi možnost prenosa znanja in rešitev, uveljavljenih v podjetniški logistiki, v vojaško logistiko. To možnost sem želel preveriti na primeru kopenske vojske oboroženih sil (OS) ZDA. Za te sem se odločil iz dveh razlogov. Prvič, menim, da so med vsemi sodobnimi vojaškimi sistemi OS ZDA dosegle največjo stopnjo vojaške logistike, katerih koncept delovanja pogosto preverjajo v praksi (vojnah). Drugič, v vojaški logistiki OS ZDA so začeli izvajati korenite spremembe, ki temeljijo na dosežkih podjetniške logistike. Glavni motiv pri izbiri teme je bilo upanje, da bodo ugotovitve raziskave prispevale k oblikovanju učinkovite in ekonomične logistične podpore Slovenske vojske, posebej tistih enot, ki bodo sodelovale v skupnih mednarodnih vojaških operacijah. Zato tudi struktura magistrske naloge sledi navedeni ideji. V uvodnem (prvem) poglavju je podana informacija o metodološkohipotetičnih izhodiščih. Opredeljen je problem, predmet in cilji raziskave, hipoteza, struktura naloge in metode raziskovanja. Drugo poglavje je posvečeno teoretičnim izhodiščem, predvsem zgodovinskemu razvoju in pojmovanju logistike. Izpostavljene so razlike med različnimi termini, ki se uporabljajo v povezavi z logistiko, tako podjetniško kot vojaško (logistika, oskrba, logistična podpora, itn). Poudaril sem tudi različen obseg, ki ga imata danes kljub podobnim ciljem vojaška in podjetniška logistika. Podjetniška logistika obravnava logistične procese v okviru poslovnega sistema in pomeni veščino premikanja materiala in proizvodov od izvora do končnega porabnika. Vojaška logistika, razen premikanja materiala in ljudi (oskrba in transport) zajema tudi druge dejavnosti, kot so: vzdrževanje sredstev, zdravstveno oskrbo ljudi in živali, finančno zagotovitev in zagotovitev vojaške infrastrukture. Tretje poglavje je namenjeno raziskavi pomena logistike v poslovnih sistemih, predvsem pa njenim sodobnim strategijam, metodam in tehnikam. Razvoj logistične panoge je presegel stopnjo, na kateri klasični koncept podjetniške logistike namenja glavno pozornost racionalizaciji poslovanja znotraj podjetja in se usmerja v racionalizacijo poslovanja v celotni oskrbni verigi, ki združuje logistične operacije dobaviteljev, proizvodno-storitvenih podjetij, posrednikov in odjemalcev. Bistvo. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 4.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. menedžmenta oskrbne verige je "oskrba ob pravem času" (Just In Time), ki pomeni temelj sodobnega poslovanja. V četrtem poglavju raziskujem nove zahteve za sodobno vojaško logistiko, ki so nastale zaradi spreminjanja varnostnega okolja po koncu hladne "vojne". Varnostni izzivi in nevarnosti, s katerimi se srečujemo danes, zahtevajo hitro oblikovanje skupnih odzivnih vojaških sil in njihovo delovanje na kriznih območjih. To povzroča precejšnje zmanjšanje števila aktivnih sil, hkrati pa zahteva povečanje odzivnosti, mobilnosti, prilagodljivosti in učinkovitosti. Vse te naloge predstavljajo nove izzive tudi za vojaško logistiko. Na primeru kopenske komponente OS ZDA sem ugotavljal, ali je v vojaško logistiko možno prenesti znanje in rešitve sodobne podjetniške logistike. Peto poglavje je namenjeno organiziranju logistične podpore večnacionalnih enot v Natovih vodenih operacijah in tudi spremembam, ki se dogajajo na tem področju v Slovenski vojski. Povečanje obsega deklariranih sil SV v Nato nabor sil in večja oddaljenost kriznih žarišč od ozemlja Slovenije zahtevata bistveno spremembo načina njihove logistične podpore. Raziskava poskuša ugotoviti, ali je možno določene izkušnje kopenske vojske OS ZDA prilagoditi razmeram v SV. V šestem poglavju sta prikazana možnost in postopek uporabe kvalitativnega analitičnega modela pri izbiri ustrezne metode logistične podpore enot Slovenske vojske v mednarodnih vojaških operacijah. V nalogi sem uporabil računalniški program za podporo večparametrskemu odločanju DEXi (Decision EXpert). V sedmem poglavju so predstavljeni rezultati usmerjenih intervjujev in ugotovitve, ali podpirajo mojo hipotezo. Osmo poglavje je namenjeno zaključku s povzetkom naloge in ugotovitvijo, če raziskava potrjuje ali zavrača uvodno hipotezo. Pri izdelavi magistrske naloge sem uporabil naslednje metode dela: • • • • • • •. zbiranje virov, analizo in interpretacijo pisnih virov, zgodovinsko analizo, primerjalno raziskovanje, analizo uradnih statistik, študijo primera, usmerjene intervjuje,. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 5.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. • • •. metodo kvalitativne analize s programskim orodjem DEXi, opazovanje z neposredno udeležbo in opisno metodo.. METODA ZBIRANJA VIROV Pred začetkom raziskovalnega dela sem zbral in pregledal obstoječo literaturo s področja logistike ter se odločil, katere od dostopnih virov bom uporabil in katerih ne bom uporabil. METODA ANALIZE IN INTERPRETACIJE PISNIH VIROV Pri tej metodi sem večinoma uporabljal sekundarne vire (knjige, članke, raziskovalna poročila ipd.) ter tudi določene primarne vire, predvsem s področja vojaške logistike (podzakonske akte, dokumente, pravilnike ...). METODA ZGODOVINSKE ANALIZE Metodo zgodovinske analize sem uporabil v kombinaciji z metodo analize pisnih virov za zgodovinski oris razvoja logistike in oskrbe. Pri tem sem poskušal zagotoviti različne vire, ki ta zgodovinska dejstva utemeljujejo z različnimi interpretacijami. METODA PRIMERJALNEGA RAZISKOVANJA S to metodo sem iskal podobnosti in razlike med poslovno in vojaško logistiko ter poskušal ugotoviti, ali se sodobni trendi in rešitve na področju poslovne logistike lahko prenesejo na področje vojaške logistike. METODA ANALIZE URADNIH STATISTIK Uporabil sem sekundarne uradne statistike, ki so že objavljene v različnih virih in sem jih le povzel. Le-te sem uporabljal tako pri raziskavi poslovne kot tudi vojaške logistike. METODA ŠTUDIJE PRIMERA S pomočjo metode študije primera sem raziskoval spremembe, ki so se začele izvajati v logistiki kopenske vojske OS ZDA in so jih poimenovali "revolucija v vojaški logistiki". Njihove izkušnje sem primerjal z znanji in rešitvami, ki so se uveljavile v sodobni podjetniški logistiki in ugotavljal, ali temeljijo na njih. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 6.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. METODA USMERJENIH INTERVJUJEV S pomočjo metode usmerjenih intervjujev sem želel pridobiti določena mnenja strokovnjakov s področja logistike. Zajel sem posameznike, ki vodijo poslovno logistiko nekaterih podjetij v slovenskem prostoru (Perutnina Ptuj, Merkur in Mercator) in logistične strokovnjake v Slovenski vojski ter v civilnem delu Ministrstva za obrambo. Cilj intervjujev je bil pridobiti informacije, ki podpirajo ali nasprotujejo zastavljeni hipotezi magistrske naloge. METODA KVALITATIVNE ANALIZE NA PROGRAMSKEM ORODJU DEXI Pri ocenjevanju ustreznosti metod logistične podpore enot SV v mednarodnih operacijah sem uporabil kvalitativni analitični model, računalniški program za večparametrsko odločanje DEXi (Decision EXpert). Nastal je v sodelovanju med Inštitutom Jožef Stefan in Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru. METODA OPAZOVANJA Z NEPOSREDNO UDELEŽBO Kot pripadnik Slovenske vojske sem večino časa prebil na logističnih dolžnostih, zato sem imel priložnost sodelovati pri nalogah logistične podpore enot Slovenske vojske na ozemlju Republike Slovenije in tudi zunaj nacionalnih meja, kjer sem imel v dveh mednarodnih operacijah priložnost delno spoznati vojaško logistiko sodelujočih vojsk. OPISNA METODA Opisno metodo sem uporabil predvsem za razlago ozadja določenih problemov. To je prispevalo k lažjemu razumevanju vzrokov in posledic, ki so nastale iz tega.. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 7.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. 2 POJEM IN ZGODOVINSKI RAZVOJ LOGISTIKE IN OSKRBE Logistika je danes prisotna na vseh področjih sodobne družbe. Praviloma ne nastopa samostojno, temveč zagotavlja realizacijo drugih dejavnosti in doseganje pričakovanih rezultatov. Predmet intenzivnega proučevanja je postala šele v 20. stoletju, zato težko najdemo neko enotno opredelitev logistike kot vede oziroma področij njenega proučevanja. V vsakodnevni rabi se pojem logistika največkrat enači z drugimi pojmi, ki so neposredno povezani z logistiko, kot so: oskrba, preskrba, fizična distribucija, oskrbovalna veriga, menedžment oskrbovalne verige, itn. Strokovna literatura ponuja definicije logistike, ki se medsebojno razlikujejo zaradi različne perspektive gledanja in širine proučevanja. Morda je za pravilno razumevanje logistike " preleteti" njen zgodovinski razvoj.. smiselno. na. kratko. 2.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ LOGISTIKE IN OSKRBE Vojskovanje kot oblika človekove aktivnosti je skoraj tako staro kakor človek sam. Oskrbovanje bojevnikov v vojaških spopadih je bilo prisotno v različnih oblikah skozi vojaško zgodovino človeka in je bistveno vplivalo na rezultat oboroženega spopada. Še več, oskrba je bila dejavnik, ki je časovno in geografsko omejevala vojaške spopade (Keegan, 2005: 409). Vojskovanje na kopnem je bilo do nedavnega večinoma kratkotrajno in je potekalo na kratke razdalje. Keegan navaja preprosto razlago, ki temelji na izkušnjah sodobnih vojaških terenskih vaj. Vojakov tovor naj ne bi presegal petintrideset kilogramov v povprečju. Če odštejemo obleko, orožje, opremo in nujne potrebščine (kar pomeni približno polovico tovora) in predpostavimo, da suhi dnevni obrok tehta kilogram in pol, s preprosto matematiko ugotovimo, da vojak na pohodu lahko prenaša prehrane za največ deset do enajst dni. Te številke so veljale stoletja in so časovno omejevale trajanje spopadov. Želja po osvajanju oddaljenih krajev je zahtevala oblikovanje večjih armad, izvedbo obsežnih pohodov ter časovno podaljševanje spopadov. Pojavila se je potreba po oskrbnem sistemu, ki ni temeljil na plenjenju zasedenih območij. Tako se je logistika postopno, vendar nezadržno razvijala skozi določen evolucijski proces, ki je doživljal. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 8.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. revolucionarne spremembe. Prebilič ugotavlja (Prebilič, 2004: 307–319), da so bila ključna prelomna obdobja za razvoj oskrbe oziroma logistike: • • • • •. reforme Aleksandra (Velikega) Makedonskega, obdobje obrambe Bizantinskega cesarstva, obdobje vladavine Ludvika XIV. in Napoleona Bonaparteja, industrijska revolucija in II. svetovna vojna.. Oskrbo opredeljuje kot podpomenko vojaške logistike in loči dve obdobji: oskrbovalno in logistično. Pri tem oskrbovanje imenuje kot "velikokrat ad hoc in nesistematsko zagotavljanje pogojev za bojevanje". Mejnik med oskrbovalnim in logističnim obdobjem je čas, ko se je oblikoval "organiziran sistem različnih logističnih dejavnosti, ki celovito ter kontinuirano rešuje vse potrebe vojske." (Prebilič, 2004: 10–14) Znotraj tega celovitega sistema je oskrba le ena izmed logističnih dejavnosti. Aleksander Makedonski, prvi veliki osvajalec v zgodovini, je uvedel revolucionarne spremembe v vojskovanje. Izvajal je pohode, ki niso bili ne geografsko ne časovno omejeni. Najdaljši pohod na ozemlje med reko Ind in Makranom v Balučistanu leta 326 pr. n. št. je bil dolg 480 kilometrov (Keegan, 2005: 413–414), kar je bil za tiste čase pravi podvig. Hkrati pa je bistveno povečal število vojakov. Tako obsežno bojevanje ga je prisililo v številne reforme tudi na področju oskrbe vojaških spopadov. Kot prvi vojaški poveljnik se je povsem načrtno spopadel z težavami oskrbovanja še pred začetkom samega pohoda. Zbrane podatke o terenu in podnebju je detajlno analiziral in na podlagi analiz skrbno načrtoval pohode in njihovo oskrbo, pri kateri je uvedel ladijski transport. Velika trgovska ladja je lahko prepeljala 400 ton tovora, medtem ko je konj lahko prenašal le do 100 kg tovora, sam pa je dnevno pojedel do 10 kg hrane. Aleksander Makedonski je oblikoval posebne skupine, ki so se ukvarjale izključno z usklajevanjem oskrbe časovnih premikov makedonske vojske ter vrste in količine potrebnega vojaškega materiala. To je prvo ključno obdobje v razvoju logistike, ker je namesto neorganiziranega reševanja oskrbnih težav uveden skrbno načrtovan oskrbni sistem. Ta je organizirano in koordinirano zagotavljal vse potrebno za obsežne in uspešno bojevanje enot Aleksandra Makedonskega (Prebilič, 2004: 308–309). Spoznanja in dosežke Aleksandra Makedonskega na področju oskrbovanja enot so uporabili in nadgradili Rimljani pri oblikovanju svojih legij. Za izvedbo strateških pohodov so povečali odstotek morskega transporta ter zgradili omrežje cest in oskrbovalnih postojank.. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 9.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. Srednji vek ni bistveno prispeval k razvoju logistike. Oskrbovanje vojsk, ki so se vojskovale na omejenem evropskem prostoru, je bilo predvsem odvisno od pridobivanja zalog hrane z zasedenih ozemelj. Kljub temu je obdobje obrambe bizantinskega cesarstva pozitivno vplivalo na razvoj logistike. Oblikovani obrambni sistem je temeljil na učinkoviti oskrbi obrambne mreže trdnjav in utrdb. Prvič se je v zgodovini izoblikoval birokratski aparat, ki je vzpostavil sodelovanje med vojsko in civilnim okoljem. Ustanovljene so bile nove institucije, neke vrste ministrstva. Ministrstva so bila štiri: za vojsko, za državne finance, za cesarske zadeve ter za notranje in zunanje finance. K organiziranju oskrbe se je pristopilo zelo organizirano, kar je omogočalo učinkovito obrambo pred pritiski barbarskih plemen skoraj 900 let. Ludvik XIV. je v času svoje vladavine uvedel v francosko vojsko profesionalne vojake, njeno številčnost pa je bistveno povečal. To je zahtevalo oblikovanje vojaških sistemov in reformo oskrbnega sistema. Uvedel je organizirano mrežo skladišč (magacinov), ki je omogočala oskrbovanje francoske vojske na njenih pohodih skozi vso leto. Da so bile v skladiščih nenehno zagotovljene ustrezne količine hrane in vojaškega materiala, so skrbeli vojaški oskrbni oddelki. Napoleon Bonaparte je s temeljito pripravo oskrbnih načrtov svojih pohodov dodatno izboljšal sistem organizirane mreže skladišč. Leta 1812 je imel Napoleon pod orožjem več kot milijon mož, razporejenih po vsej celini od Španije do Rusije (Keegan, 2005: 475). Oskrbovanje tako velike vojske je omogočal do potankosti organizirani sistem različnih logističnih dejavnosti. Zato ga Prebilič imenuje logistični sistem (Prebilič, 2004: 13), ki je mejnik med oskrbovalnim in logističnim obdobjem podpore vojaških enot. Industrijska revolucija in razvoj tehnike v drugi polovici 19. stoletja sta močno vplivala na vojaško proizvodnjo, posledično tudi na sam način vodenja vojne. Uvedba parnega stroja je prinesla večjo proizvodnjo orožja in vojaške opreme, železnica pa je omogočala hitrejše premike vojaških enot in njihovo lažje oskrbovanje. Tovrstne spremembe so se prvič uveljavile v pruskem vojaškem sistemu, ki je na podlagi železniškega potenciala povečal mobilnost pruske vojske ter izboljšal oskrbo enot, kar je prispevalo k zmagi proti Avstriji in Franciji. Pridobitve industrijske revolucije so prišle bolj do izraza v prvi svetovni vojni. Industrijsko razvite države so v zelo kratkem času izdelale ogromne količine vojaškega materiala, potrebnega za vojskovanje. Številčnost armad in poraba velike količine vojaškega materiala (ki je presegla vsa predvidevanja) sta zahtevali angažiranje celotnega gospodarstva držav, vpletenih v vojno. Premikanje in oskrbovanje vojaških enot sta postala glavna problema vojaške logistike v prvi svetovni vojni. Zahteval je uporabo številčnih in raznovrstnih transportnih sredstev in je bil toliko večji, kolikor večja je bila _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 10.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. razdalja od zaledja do frontne črte. Vse to je pomen logistike še bolj izpostavilo, njeni omejitveni dejavniki pa so se vse bolj upoštevali. Da je logistika izredno pomemben dejavnik, ki bistveno soodloča o zmagovalcu v vojaškem spopadu, je bilo znova potrjeno tudi v drugi svetovni vojni. Prebilič jo je zaradi izrednih obsežnosti po številu vojakov sodelujočih držav in tudi po geografskem prostoru, na katerem je bila vodena, predvsem pa zaradi odločilnega pomena logistike na njen izid, upravičeno poimenoval "logistična vojna" (Prebilič, 2004: 14). Značilnost nemškega nacističnega režima je bila motorizacija družbe in vojske, ki je s svojimi motoriziranimi enotami hitro zasedla številne evropske države. Za vzdrževanje bojne moči svojih sil na velikih razdaljah je nemška vojska potrebovala učinkovit logistični sistem. Prav njegov kasnejši razpad je bistveno prispeval k nemškemu porazu na vzhodni fronti. ZDA so v drugi svetovni vojni organizirale največjo logistično operacijo v zgodovini (Cirkvenčič, 1998: 14). Transport je imel pri tem odločilen pomen, saj so prepeljale (čez Pacifik in Atlantik) veliko število vojakov in ogromne količine vojaškega materiala tako za lastne potrebe kot tudi za podporo zaveznikov v Evropi. Da bi dobili le delno predstavo, naj navedem podatek, da je ena ameriška (ali britanska) divizija dnevno porabila približno 700 ton materiala (Cirkvenčič, 1998: 14). Kljub naporom Nemčije, da bi zaveznikom onemogočila prevoz ljudi, vojaškega materiala in življenjskih potrebščin, so bili le-ti uspešni pri vzdrževanju dolgih in ranljivih poti, predvsem čez Atlantik. Prav to je bil ključ za zmago zaveznikov v vojni, zato je bil pomorski promet v središču vojnih naporov na Atlantiku tako ene kot druge strani. Motorizacija vseh armad po drugi svetovni vojni je pomenila dokončni prehod s statičnega na mobilno bojevanje. To je močno vplivalo na razvoj vojaške logistike. Oblikovala se je sodobna vojaška logistika, ki predstavlja most med nacionalno ekonomijo in vojaškimi enotami, ki jih podpira. Prav to povezovanje je postala njena osrednja naloga, z njo pa so se začeli ukvarjati tudi civilni logistični strokovnjaki. Logistika se je kot veda v gospodarstvu razvila na podlagi izkušenj iz druge svetovne vojne, ki so jih pridobile ZDA z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu. Uporabljali so sredstva, ki so pospeševala hitrost in zaščito pošiljk (zaščitno pakiranje, palete, kontejnerji). Logistika se je začela hitro razvijati v drugi polovici 20. stoletja v ZDA, ko se je po prejšnjem pomanjkanju blaga (trg prodajalca) začelo obdobje nasičenosti z blagom (trg kupca). To je zaostrilo konkurenco med podjetji in iskanje konkurenčne prednosti. Navedene prednosti pa je omogočila logistika s sloganom “5P” (prave dobrine, v pravih količinah, ob pravem času, na _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 11.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. pravem mestu in z minimalnimi stroški). V svojih začetkih se je naslanjala predvsem na izkušnje in sposobnosti, v kasnejših razvojnih fazah pa na znanstvena spoznanja.. 2.2 POJMOVANJE LOGISTIKE IN OSKRBE Logistiko danes opredeljujemo kot znanost in aktivnost in ima bistveno širši pomen, kot sta oskrba ali in distribucija. Ozirajoč se na razvoj vojaških sistemov in gospodarstva, ugotavljamo, da je največji pomen logistike v njenem prispevku k učinkovitejšemu izvajanju procesov in zniževanju stroškov poslovanja. V gospodarstvu se logistika ukvarja s prostorsko in časovno transformacijo materiala, energije in informacij. V vojaških sistemih je njen pomen veliko širši, saj poleg oskrbe z materialom vsebuje še druge logistične funkcije, ki se sicer v različnih vojskah lahko nekoliko razlikujejo. Običajno vključuje tudi: vzdrževanje materialnih sredstev, transporte in premike ljudi ter materiala, zdravstveno oskrbo ljudi in živali, zagotavljanje in vzdrževanje infrastrukture ter zagotavljanje in upravljanje finančnih virov. Po Mageeju (Magee v Požar, 1976: 67) je termin logistika francoskega izvora. Povezuje jo s francosko besedo "loger", kar pomeni nastaniti se. Modernejši pristop izhaja iz grškega jezika. Koren besede "logos" ima več pomenov. Šele pripone in predpone korena logos pojasnijo različne pomene v številnih grških besedah. Eden izmed pomenov se nanaša na besede moč mišljenja, pamet, izračunavati in pretehtati. Iz te skupine izhajata samostalnik "logismos", ki ga v množinski obliki prevajamo kot računstvo ali spretnost računanja, ter pridevnik "logistikos", ki posledično označuje osebo s spretnostjo hitrega računanja oziroma mislečo, razumljivo in preračunljivo osebo (Logistik Etymologische Abteilung v Prebilič, 2004: 31). Ta modernejši pristop opredeljuje logistiko kot vedo, ki proučuje zakonitosti načrtovanja, organiziranja, usmerjanja in kontroliranja vseh tokov materiala, ljudi, energije in informacij. Termin logistika se je najprej uveljavil v vojaškem izrazoslovju. Začetek uporabe zaznamo šele v 17. stoletju, čeprav je bilo oskrbovanje bojevnikov v vojaških spopadih prisotno skozi vso vojaško zgodovino človeka. Izvira iz francoskega jezika kot termin "marechal de logis". Začel se je uporabljati v času Ludvika XIV. in je označeval "generala intendanta", odgovornega za upravo taborov, nastanitev vojakov in premike enot (Ogorelc, 1996: 1; Prebilič, 2004: 32). Znanstveni pristop k logistiki prvič zasledimo v delih Jominija in Clausewitza, ki sta temeljito analizirala Napoleonske vojne. Henry de _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 12.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. Jomini je v svojem delu "Summary of the Art of War" (1838) prvič v zgodovini pomembneje omenil logistiko. Čeprav jo je opredelil kot "praktično veščino premikanja armad" (Jomini, 1992: 252), logistiki daje širši in globlji pomen. Vključevala je vse aktivnosti, potrebne za pripravo spopada. Tisto, kar je v njegovem delu pomembno, je to, da je kot prvi logistiko označil kot eno izmed petih enakopravnih orodij vojaške veščine. Poleg logistike je uvrstil sem še strategijo, »veliko« taktiko (operatiko), inženirstvo (zgolj utrjevanje) in taktiko. Še večjo težo temu spoznanju daje dejstvo, da je delo plod njegovih lastnih vojaških izkušenj. Za razliko od Jominija je imel Carl von Clausewitz logistiko za pomembno komponento vojaškega spopada, ki pa vendarle neposredno ne odloča o izidu vojaškega spopada (Clausewitz, 2004: 174–180). Pojem logistike se v teoriji in praksi ne uporablja vedno enotno. Celo v slovarjih in enciklopedijah ni poenotene razlage termina logistika. Zaradi različnih pristopov in stališč, ki jih zasledimo v obstoječi slovenski in tuji literaturi, obstaja potreba po opredelitvi pojma logistike ter področja njenega proučevanja in delovanja, kakor tudi p rocesov, ki se odvijajo znotraj sistema logistike. Po Prebiliču se termin logistika pojavlja v dveh glavnih sferah: ekonomski in vojaški. Pri vojaški logistiki oskrbo definira kot podpomenko vojaške logistike (logistika sodobnega vojskovanja je bistveno več kot le oskrba). Razlikuje med logistiko, ki se pojavlja na strateškem nivoju, kot posrednik med nacionalnim gospodarstvom in vojaškimi enotami, in logistično podporo, ki se pojavlja na taktičnem nivoju, skrbi pa za neposredno podporo vojaških enot na bojišču. Podobno ameriški admiral Henry E. Eccles, katerega se drži sloves utemeljitelja sodobne vojaške logistike, v svojem delu "Logistics in the National Defence" gleda na vojaško logistiko iz dveh zornih kotov. Prvič, navaja, da ima vojaška logistika korenine v nacionalnem gospodarstvu in je zaradi tega pod močnim vplivom civilnih oblasti. Drugič, vojaška logistika zagotavlja vojaški material za podporo vojaškim enotam, ki so njeni končni "uporabniki". Tako predstavlja vojaška logistika most med nacionalnim gospodarstvom in oboroženimi silami (Eccles, 1959: 17–18). Drugi znani teoretik in ustanovitelj (ameriške) vojaške logistike polkovnik George C. Thorpe je vojaško logistiko razdelil na "čisto" (pure)" in uporabno" (applied), torej na teoretično in praktično logistiko. Njegov koncept logistike je bil podoben tistemu, ki ga je uveljavil Jomini: strategija in taktika sta določali vodenje spopadov, logistika pa je zagotavljala sredstva za njihovo vodenje (Thorpe, 1917: 5). Pri tem je pri logistiki navedel širok spekter aktivnosti, ki so bile nujno potrebne za _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 13.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. podporo spopadom. Nekatere izmed teh aktivnosti so, tako kot pri Ecclesu, sodile v nacionalno gospodarstvo, kar ponovno potrjuje njegovo povezanost z logistiko. Še več: nacionalno gospodarstvo je omejevalni dejavnik razvoja in vzdrževanja nacionalnih oboroženih sil (Eccles, 1959: 8). Danes je definiranje vojaške logistike in njeno praktično izvajanje v Slovenski vojski prilagojeno standardom zveze Nato. V Natu dogovorjena definicija logistike je zapisana v pojmovniku NATO Glossary of Terms and Definitions (AAP-6): "Logistika je veda o načrtovanju in izvrševanju premikov ter vzdrževanju sil. V svojem najširšem pomenu podpira logistika naslednje vidike vojaških operacij, ki se ukvarjajo z/s: a. oblikovanjem in razvojem, nabavo, hrambo, transportom, razdelitvijo, vzdrževanjem, evakuacijo in odstranjevanjem opreme in materialnih sredstev, b. transportom osebja, c. nabavo ali izgradnjo, vzdrževanjem, delovanjem in razporeditvijo infrastrukture, d. nabavo in opremljanjem služb in e. zdravstveno zagotovitvijo. " Zapisana je tudi v vseh pomembnejših Natovih priročnikih (NATO Handbook, 2006: 319; NATO Logistics Handbook, 1997: 1). Ta definicija pokriva velik obseg odgovornosti, ki sodijo v različne organizacije Nata in se med seboj dokaj razlikujejo. Zato je razumljiv poskus, da bi nekatera področja, zajeta v splošni definiciji, podrobneje definirali. To je privedlo do nastajanja še nekaterih drugih definicij oziroma delitev, ki so v Natu splošno razširjene in sprejete. Prva delitev se ukvarja z odnosi med proizvajalci in porabniki in govori o proizvodni logistiki in logistiki porabnikov. Priozvodna logistika (Production Logistics) je tisti del Natove logistike, "… ki se ukvarja z raziskovanjem, načrtovanjem, razvojem, izdelavo in sprejemom materiala. Posledično proizvodna logistika vključuje: standardizacijo in interoperabilnost, sklepanje pogodb, zagotovila o kakovosti, dobavo rezervnih delov, analiziranje zanesljivosti in okvar, varnostna merila za opremo, specifikacijo in proizvodni proces, preizkušanje in testiranje, kodifikacijo, dokumentacijo o opremi, nadzor nad konfiguracijo in modifikacije." (NATO Logistics Handbook, 1997: 2) Logistika porabnikov (Consumer Logistics), znana tudi kot operativna logistika, je tisti del Natove logistike, "… ki se ukvarja s sprejemom začetnih _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 14.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. proizvodov, njihovim shranjevanjem, prevozom, vzdrževanjem (vključno s popravilom in servisom), delovanjem in odstranjevanjem iz uporabe. Posledično, logistika porabnikov vključuje tudi nadzor nad zalogami, zagotavljanje ali izdelavo zmogljivosti (vendar brez vseh materialnih elementov in tistih zmogljivosti, ki so potrebne za podporo zmogljivosti proizvodne logistike), nadzor premika, poročanje o zanesljivosti in napakah, varnostna merila za shranjevanje, prevoz in manipuliranje z materialom ter ustrezno urjenje." (NATO Logistics Handbook, 1997: 2) Tudi v nekaterih dokumentih Ministrstva za obrambo Republike Slovenije zasledimo podobno delitev logistike. Tako Srednjeročni obrambni program za obdobje 2007–2012 navaja, da "Logistična dejavnost obrambnega sistema obsega nabavno in uporabno logistiko. Nabavna logistika bo v pristojnosti organizacijske enote MO, pristojne za logistiko, uporabna logistika pa težiščno v pristojnosti SV." S stališča izvajanja logističnih funkcij obstaja delitev na kooperativno in večnacionalno logistiko (NATO Logistics Handbook, 1997: 3). Kooperativna logistika (Cooperative Logistics) pomeni izvajanje logističnih dejavnosti prek bilateralnih in multilateralnih sporazumov. Cilj je zagotavljanje optimalne in ekonomične logistične podpore silam Nata, to pa se doseže z uporabo različnih Natovih organizacij in agencij (npr. NAMSA). Logistična podpora v zvezi Nato še vedno temelji na nacionalni logistiki držav, ki sodelujejo v Natovih operacijah. Novi Natov logistični koncept spodbuja večnacionalno logistiko (Multinational Logistics). Ta lahko prinese določene prednosti, kot so: preglednost in racionalno uporabp logističnih virov, boljšo koordinacijo in sodelovanje ter odpravljanje logističnih pomanjkljivosti, ki jih imajo posamezne države. Tako naj bi dobili ekonomično in učinkovito logistično podporo, ki jo poveljnik Natovih sil v vojaški operaciji nujno potrebuje za uresničitev poslanstva. Možne oblike večnacionalne logistike so (Nato AJP-4(A), 2003: 1–15 do 1– 17): specializirana država (Role Specialization Nation), vodilna država (Lead Nation), večnacionalna integrirana logistična enota (Multinational Integrated Logistic Support Unit) in večnacionalna integrirana zdravstvena enota (Multinational Integrated Medical Support Unit). Do sedaj sem uporabljal dva termina, povezana z logističnimi dejavnostmi vojaških sistemov: vojaško logistiko in logistično podporo, ki ju ne smemo enačiti.. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 15.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. Logistična doktrina "marincev" OS ZDA (Marine Corps Doctrinal Publications (MCDP) 4: Logistics, 1997: 5) razlikuje logistiko ("Logistics") in podporo bojnemu delovanju ("Combat Service Support – CSS"), kar je po mojem mnenju ustrezno. Logistiko definira kot širši pojem, ki "… zajema vse aktivnosti, potrebne za premik in vzdrževanje sil." Podporo bojnemu delovanju (CSS) pa definira kot ožji, sestavni del logistike oziroma kot "… dejavnost, ki dejansko zagotavlja vojaški material in storitve taktičnim vojaškim enotam." Razlikuje tri logistične ravni: strateško, operativno in taktično (grafični prikaz 1). CSS enači s taktično logistiko, z obrazložitvijo, da je večina vojaškega materiala in storitev, ki jih CSS zagotavlja, namenjena prav taktičnim vojaškim enotam. Kljub enačenju CSS in taktične logistike posamezne segmente CSS lahko najdemo tudi na operativni oziroma strateški logistični ravni. Npr. zdravstvena oskrba, katere osnovni namen je oskrba ranjenih in bolnih, ima različne nivoje. Začne se na nivoju osnovnih taktičnih enot, nadaljuje se na operativni ravni (npr. ladje bolnišnice ali stacionarne zdravstvene zmogljivosti na območju operacij), konča pa se na strateški ravni (nacionalne zdravstvene zmogljivosti). Čeprav najdemo posamezne aktivnosti CSS na vseh treh logističnih ravneh, pa je očitna razlika med logistiko in podporo bojnemu delovanju (CSS). Logistika je širši pojem in povezuje nacionalno gospodarstvo in taktično raven. Namen CSS, kot nam že samo ime pove, je direktna logistična podpora taktičnim enotam na bojišču.. Grafični prikaz 1: Ravni vojne in logistike (Marine Corps Doctrinal Publications (MCDP) 4: Logistics, 1997: 6) _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 16.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. Enako delitev logistike (strateško, operativno in taktično) najdemo v Natovi logistični doktrini kopenskih sil (NATO Land Forces Logistics Doctrine, ALP-4.2, 2003: 2–1 do 2–2). Strateška logistika se ukvarja z mobilizacijo, nacionalno nabavo, načrtovanjem sil, strateško mobilnostjo in strateško koncentracijo logističnih sil in sredstev na območju operacij. Taktična logistika podpira enote na ravni divizije in nižje. Poudarek je na zagotavljanju streliva, goriva, hrane in vode, vzdrževanju oborožitvenih sistemov in vozil, medicinski oskrbi ter zagotavljanju storitev na bojišču. Operativna logistika ima povezovalno nalogo med strateško in taktično logistiko. Slovenska "Vojaška doktrina" definira le logistično podporo, in sicer kot: "… dejavnost, ki se izvaja z namenom zagotovitve sposobnosti za delovanje in ohranjanja vzdržljivosti sil za vse načine in vrste delovanj. Obsega aktivnosti, ki se nanašajo na pridobivanje, skladiščenje, razdelitev, vzdrževanje in evakuacijo materialnih sredstev, premik moštva in sredstev, pridobivanje, vzdrževanje in upravljanje vojaške infrastrukture, zagotavljanje storitev in zdravstveno oskrbo. Izvaja se v okviru šestih, medsebojno povezljivih in soodvisnih funkcionalnih področij: oskrbovanje, premiki in transport, vzdrževanje (materialnih sredstev), zdravstvena oskrba, vojaška infrastruktura in finančna zagotovitev" (Vojaška doktrina, 2006: 62). V njej zasledimo tudi, da materialni viri Slovenske vojske (oborožitev, oprema, vojaška infrastruktura in druga materialna sredstva) "… temeljijo na materialnih in finančnih zmožnostih države, zagotavlja pa jih sistem logistične podpore Slovenske vojske…" (Vojaška doktrina, 2006, 31) Iz tega lahko sklepamo, da se "most med nacionalnim gospodarstvom in oboroženimi silami" imenuje logistična podpora (in ne vojaška logistika). Slovenska Vojaška doktrina pod pojmom logistična podpora zajema vse tiste aktivnosti, ki smo jih uvrstili v logistiko (kot širši pojem) in v podporo bojnemu delovanju (kot ožji pojem) ter se nanaša na vse tri ravni: strateško, operativno in taktično, kar po mojem mnenju ni najbolj natančno. Zaradi nekonkurenčnosti na področju obrambnih sistemov je vojaška logistika počasi, vendar očitno zaostajala (Prebilič 2004: 72), boj za preživetje, ki ga nenehno bije vsaka gospodarska panoga, pa je prisiljeval v razvoj tudi njihove logistične sisteme. To je omogočilo podjetniški logistiki, da se je razvila in postala pomemben dejavnik ne le zmanjševanja stroškov poslovanja, temveč tudi doseganja konkurenčne prednosti podjetij. Danes poteka prenos znanj po nasprotni poti: iz podjetniške v vojaško logistiko. To je tudi eden izmed motivov, da sem izbral to nalogo. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 17.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. Na ekonomskem področju je bila dolgo časa favorizirana fizična distribucija, ki so jo številni avtorji (Haskett, Ivie, Glaskovsky, Boversox, Smykay, La Londe idr.) ali organizacije (American Marketing Assciation, National Council of Physical Distribution Management, …), predvsem v ZDA, zaradi izpostavljenega transportnega elementa logistike enačili s pomenom logistike. Navedeni avtorji in organizacije niso vključevali področja proizvodnje oziroma procesov transportiranja in skladiščenja v proizvodnem procesu, zato so te definicije pomanjkljive. Od začetka sedemdesetih let se je pojem logistika čedalje pogosteje uporabljal v smislu obravnavanja kompleksnih nakupnih blagovnih tokov, razvoja transporta, skladiščenja in manipulacij blaga ter fizične blagovne distribucije. V svojih delih so se avtorji zavzemali za celovito obravnavanje logističnih procesov. Tako Magee (Magge v Ogorelc, 1996: 10) v svojem delu Industrial Logistics zelo natančno opredeljuje sistem poslovne logistike (in njegove podsisteme) kot "… tok materiala od nabave surovin do dobave gotovih proizvodov končnim porabnikom …" Davis in Brown (Davis in Brown v Ogorelc, 1996: 10) v delu Logistics Management opredeljujeta poslovno logistiko kot "… organiziranje, usklajevanje, vodenje in nadzorovanje toka proizvodov z mesta začetka preskrbe do mesta dokončne porabe." Po Kirschu (Kirsch in drugi, 1973: 37 v Požar, 1985: 12), ki obravnava logistiko s sistemskega vidika, zajema le-ta "… oblikovanje, krmiljenje, uravnavanje in izvedbo celotnega toka energije, informacij, oseb in posebno snovi (material in proizvodi) v sistemih in med njimi. " Ogorelc obravnava logistiko z dveh vidikov (Ogorelc, 1996: 2): z vidika podjetništva (podjetniška oz. poslovna logistika – mikrologistika) in z vidika narodnega gospodarstva (makrologistika). Za logistiko kot samostojno vedo meni, da razlaga in opisuje logistične procese celotnega gospodarstva. Poslovno logistiko definira (Ogorelc, 1979: 134–135) kot: "… proces upravljanja vseh dejavnosti, ki služijo za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov (tudi energije, informacij in ljudi) od dobaviteljev do podjetja, nato znotraj podjetja in vse do kupcev oziroma porabnikov." Logistični sistem opredeljuje kot sistem, ki: "… obsega vse tiste dejavnosti, ki se ukvarjajo z upravljanjem procesov prenosa (v prostoru in času) energije, materiala, proizvodov in ljudi …" Pozneje (Ogorelc, 2004: 255) podjetniško logistiko opredeli kot "… proces načrtovanja, izvajanja in nadzora vseh aktivnosti, ki služijo za premikanje. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 18.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov od dobaviteljev, znotraj podjetja, pa vse do kupcev." Požar (1976: 67) definira logistiko kot: "… tok materiala in proizvodov ter informacij od dobavitelja surovin, prek proizvajalca in morebiti trgovca, do končnega potrošnika gotovih proizvodov." Kasneje je to definicijo dopolnil, da je logistika "… fizični tok materiala (surovine, polproizvodi, proizvodi, odpadki) ter tok informacij od dobavitelja surovin, prek proizvajalca in morebiti trgovca, do končnega potrošnika gotovih proizvodov, torej prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje, ki pomeni premagovanje časa" (Požar, 1985: 11). Kaltenekar (1993: 75) meni, da "logistika obravnava vse materialne pretoke med krajem oziroma časom proizvodnje in potrošnje, med izvori in ponori." Bistvo navedenih definicij poslovne (podjetniške) logistike je celovito obravnavanje logističnih procesov oziroma dejavnost premikanja materiala (tudi energije, informacij in ljudi) z mesta proizvodnje do mesta porabe oziroma uporabe (od dobaviteljev do podjetja, premikanje znotraj podjetja in od podjetja do odjemalcev oziroma kupcev). Lahko sklenemo, da poslovna logistika obravnava logistične procese v okviru poslovnega sistema in pomeni veščino vodenja vseh aktivnosti, ki pospešujejo premikanje materiala in proizvodov od izvora do končnega porabnika. Postala je skupno ime za več povezanih elementov, ki so v tesni medsebojni odvisnosti.. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 19.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. 3 PODJETNIŠKA (POSLOVNA) LOGISTIKA Logistika je danes prisotna na vseh področjih sodobne družbe. Čeprav je v primerjavi s financami, trgovanjem in proizvodnjo relativno novo področje znotraj integriranega gospodarjenja, parcialna logistična znanja so bila uporabljana že pred mnogimi leti, predvsem pri prevoznih storitvah (Suhel, 2006: 25–26). Idejo vojaške logistike so v poslovno ekonomijo prenesli poslovni analitiki. Eden izmed prvih, ki se je ukvarjal z raziskovanjem logistike, je bil znan matematik Morgenstern. Ta je leta 1951 ugotovil podobnost logističnih problemov v vojaški logistiki in v poslovnih podjetjih (Ogorelc, 1996: 2). Število teoretičnih del s področja logistike (s poudarkom na fizični distribuciji) se je povečalo v sedemdesetih letih, logistika pa je zaživela tudi v praksi, predvsem v ZDA. Podjetniška logistika je v pretekli polovici stoletja doživela številne spremembe, od zgolj fizične distribucije, prek razvoja na področju nabave in gospodarjenja z materiali, do sodobnega celovitega logističnega pristopa in današnjega pojmovanja podjetniške logistike (Logožar, 2002: 2). V literaturi najdemo različna tolmačenja in delitve njenega zgodovinskega razvoja. Rushton (Rushton in drugi, 2000: 7–10) navaja sedem izrazitih obdobij: petdeseta in zgodnja šestdeseta leta, šestdeseta in zgodnja sedemdeseta leta, sedemdeseta leta, osemdeseta leta, pozna osemdeseta in zgodnja devetdeseta leta, devetdeseta leta ter obdobje po letu 2000. Vsako izmed navedenih obdobij je prineslo določene novosti, ki so prispevale k razvoju poslovne logistike. Večina avtorjev pa njen razvoj deli manj natančno na tri obdobja: pred letom 1950, med leti 1950 do 1970 in po letu 1970 (Ballou, 1987: 11). Do konca druge svetovne vojne se je logistika uporabljala predvsem v vojaške namene, kljub posameznim poskusom njenega definiranja (zgolj fizične distribucije – Shaw (1912) in Clark (1922)) in uvajanja na področje gospodarstva. Po drugi svetovni vojni, v obdobju med letoma 1950 in 1970, se je logistika v gospodarstvu močno razvila. Njen razvoj je predvsem temeljil na podlagi izkušenj, ki so jih ZDA pridobile z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu, in sicer s sredstvi, ki so pospeševala hitrost in zaščito pošiljk. To je bilo pomembno obdobje, v katerem je nastal koncept fizične distribucije (Rushton in drugi, 2000: 8). Posamezne fizične dejavnosti, kot so transport, skladiščenje in manipuliranje z blagom, so bile sicer že uvedene, vendar nekoordinirane kljub njihovi odvisnosti. Koncept fizične _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 20.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. distribucije je posamezne fizične aktivnosti združil v sistem (na podlagi sistemske teorije) in tako prispeval k izboljšanju kvalitete logističnih dejavnosti in zmanjšanju logističnih stroškov. Poleg tega se je v tem obdobju pojavilo spoznanje o pomembnosti logistike in o potrebi njenega enakopravnega vključevanja v celotno poslovno strategijo podjetij. V obdobju po letu 1970 je pomen poslovne logistike nenehno naraščal. Poleg fizične distribucije sta vse pomembnejša tudi nabava in gospodarjenje z materiali. Logistika je postala instrument racionalizacije z nalogo zagotoviti pravi material ob pravem času, v pravilni količini in pravilne kvalitete, na pravem mestu in z minimalnimi stroški (načelo "5P") (Logožar, 2002: 2; Logožar, 2004: 27–28). Danes se od logistike pričakuje veliko več. Ogorelc ugotavlja, da je "učinkovit sistem podjetniške logistike lahko pomembno orožje v boju s konkurenco, ki daje možnost za povečanje dobička" (Ogorelc, 2004: 255). Trg kupca je še povečal pomen logistike, ki vse bolj postaja instrument strateške prednosti v konkurenčnem okolju. Trend specializacije logističnih storitev gre bolj v smer zadovoljitve strank kot pa znižanje stroškov. To si lahko razlagamo tako, da je v sodobnem gospodarstvu za potrošnike oziroma uporabnike vse pomembnejša možnost redne, hitre in zanesljive dobave proizvodov (včasih bolj kot cena) (Požar, 1976: 73–74). Spremenjena tržna razmerja so pripeljala tudi do tega, da so se spremenile naloge v logističnih podsistemih. Po Logožarju je to postopoma privedlo do celovitega logističnega pristopa in današnjega pojmovanja podjetniške logistike. Sčasoma so se razvili trije vidiki razumevanja logistike (Logožar, 2004: 8): logistika kot funkcija, logistika kot institucija in novi vidik opazovanja logistike kot miselnosti (grafični prikaz 2), ki ima osrednji pomen. Ta vidik temelji na teoriji sistemov in skuša s sistemskim opazovanjem razmerij v poslovnem sistemu izboljšati poslovne odločitve. Sodoben način obravnavanja logistike pomeni, da je treba posamezne elemente logistike obravnavati povezano in v medsebojni odvisnosti. Še več: logistiko je treba organizirati v soglasju z drugimi poslovnimi funkcijami v podjetju (Požar, 1976: 71). Tako je logistika pridobila pomen tudi kot združevalna funkcija v podjetju (povezuje različne poslovne funkcije: nabavo, proizvodnjo, prodajo in trženje) in poleg instrumenta racionalizacije postala eden temeljnih mehanizmov za zagotavljanje strateške prednosti v konkurenčnem okolju.. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 21.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. Grafični prikaz 2: Vidiki logistike (Logožar, 2004: 29 v Podbregar, 2007). Danes ima zelo močan vpliv na logistične sisteme globalizacija svetovnega gospodarstva. Prihaja do selitve proizvodnje iz razvitejših držav v stroškovno ugodnejša območja oziroma v države z blažjo okoljsko zakonodajo (Cooper, 1994: 303 v Šimnovec 2005: 33). Posledica tega je večja kompleksnost poslovanja, ki povečuje tudi kompleksnost logističnih nalog. Podjetja se vse bolj usmerjajo k osnovni dejavnosti (ki jo najbolje obvladajo in je strateškega pomena), proizvodnjo polizdelkov in storitev pa prepuščajo specialistom. Zunanja oskrba (outsourcing) je primerna tudi za logistiko, največ se uporablja v zunanjem transportu, vse pogosteje pa se celotna paleta logističnih storitev prepušča specializiranim izvajalcem logističnih storitev, to so t. i. "tretje in četrte osebe" (angl. Third and Fourth Party Logistics Providers - 3PLP, oz. 4 PLP) (Ogorelc, 2004: 269). Tako sodelovanje zahteva veliko zaupanja do partnerjev ter intenziven pretok informacij in nenehno komunikacijo, kar omogočata dobra informacijska podpora in elektronsko povezovanje podjetij z zunanjim svetom. Razvoj logistične panoge je presegel stopnjo, na kateri klasični koncept podjetniške logistike namenja glavno pozornost upravljanju integriranega logističnega sistema, v smislu racionalizacije poslovanja znotraj podjetja. Nahajamo se na stopnji, na kateri je treba racionalizirati logistiko v celotni verigi, ki združuje logistične operacije dobaviteljev, podjetij, posrednikov in kupcev. Ogorelc govori o oblikovanju oskrbne verige oziroma o menedžmentu oskrbne verige (angl. Supply Chain Management – SCM) (Ogorelc, 2004: 287). Logožar razlikuje oblikovanje dobavnih in logističnih _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 22.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. verig. Izraz dobavna veriga se uporablja takrat, ko proces zadeva vse funkcije podjetja (proizvodnjo, marketing, finance itd.), izraz logistična veriga pa takrat, ko je poudarek na logistični dejavnosti (Logožar, 2004: 152). Ne glede na to, kako jo poimenujemo, celotna oskrbna (logistična) veriga postaja ena izmed temeljnih strategij v sodobnem logističnem poslovanju. V nadaljevanju tega poglavja bom prikazal nekatere vidike upravljanja in organiziranja logističnih procesov s stališča poslovne logistike, ki se lahko smiselno prenesejo na vojaško logistiko ob upoštevanju njenih specifičnosti.. 3.1 VLOGA IN POMEN PODJETNIŠKE LOGISTIKE Podjetniška (poslovna) logistika je postala v praksi razvitih podjetij pomembna poslovna funkcija in zato sestavni del strategije podjetja iz treh temeljnih razlogov, in sicer kot: • • •. instrument racionalizacije poslovanja podjetij, povezovalna funkcija – ne le znotraj podjetja, temveč tudi z njegovim okoljem in instrument strateške prednosti v konkurenčnem okolju.. LOGISTIKA KOT INSTRUMENT RACIONALIZACIJE POSLOVANJA PODJETJA Logistika ima velik ekonomski pomen, ker so stroški zanjo velik del lastne cene proizvodov. Magee navaja (Magee v Požar, 1976: 71), da so v sedemdesetih letih znašali stroški samo za fizično distribucijo v industriji ZDA prek 100 milijard dolarjev letno. Pri določenih izdelkih so dosegli polovico ali celo 2/3 lastne cene. Neka druga raziskava 270 ameriških podjetij je pokazala, da so znašali povprečni stroški za fizično distribucijo 21,8 % od prometa. Pri tem so stroški transporta znašali 6,4 %, stroški skladiščenja 3,7 %, upravni stroški 3,6 % in vsi drugi stroški skupaj 8,1 % (Požar, 1976: 71–72). Sodobne raziskave ugotavljajo, da je delež logističnih stroškov v skupnih stroških poslovanja še vedno izredno velik, kar neposredno vpliva na naraščanje cen izdelkov in storitev. Raziskava A. T. Kearny iz leta 2000 med 120 vodilnimi evropskimi trgovskimi podjetji pa kaže, da so se logistični stroški gibali med 15 % pri uspešnejših in 23 % pri manj uspešnih (Čok 2005: 16). Strokovnjaki opozarjajo, da je treba biti pri primerjavi logističnih stroškov previden. Različne raziskovalne organizacije jih lahko različno tolmačijo. Požar meni, da bi bili omenjeni stroški še višji, če bi _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 23.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. raziskovalne organizacije upoštevale vse stroške, ki jih upoštevajo v ZDA (Požar, 1976: 73). Relativno pomembnost podjetniške logistike s stroškovnega vidika nam lahko da tudi primerjava stroškov logistike s stroški, ki jih povzročajo druge dejavnosti v podjetju (Ogorelc, 2004: 273). Zmanjšanje logističnih stroškov direktno vpliva na povečanje dobička podjetij. Zato so strokovnjaki pod stalnim pritiskom iskanja rešitev, ki minimizirajo logistične stroške. Racionalizacije poslovanja znotraj podjetja ostaja še naprej pomembna naloga logistike. Sodobna podjetniška logistika namenja vse več pozornosti racionalizaciji poslovanja celotne oskrbne verige. Logistika ni le strošek poslovanja, temveč tudi dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti, ki lahko prispeva k dobičku podjetja oziroma narodnega gospodarstva. V razvitih tržnih gospodarstvih ustvarja logistika povprečno 7 % BDP (Kranjec, 2005: 18 v Šimnovec, 2005: 8) oziroma celo več, 10 do 11 % BDP (Podbregar, 2007). V Sloveniji se delež logistike in prometa v BDP giblje okoli 5 %. Kot pomembna komponenta BDP vpliva logistika na celotno narodno gospodarstvo s stroški, plačilno bilanco, vrednostjo valute, konkurenčnostjo na globalnih trgih, dobičkom, razpoložljivostjo investicijskega kapitala. To vpliva na gospodarsko rast, ki pa omogoča višjo stopnjo zaposlenosti. POVEZOVALNA VLOGA LOGISTIČNE FUNKCIJE Sistemska teorija zahteva, da je posamezne elemente logističnega sistema treba obravnavati povezano. V glavnem gre pri tem za enotno upravljanje vseh logističnih nalog oziroma aktivnosti čez celotno podjetje. Z vidika poslovnega sistema (podjetja) je logistični sistem eden izmed njegovih podsistemov. Zato moramo logistično funkcijo obravnavati v povezavi z ostalimi funkcijami podjetja: nabavo, proizvodnjo, prodajo, trženjem, financami in računovodstvom. Naslednje dejstvo, ki ga moramo upoštevati, je razpršenost logističnih nalog med poslovnimi funkcijami in potreba po njihovem koordiniranju. Zato sklepamo, da bo za učinkovito delovanje poslovnega sistema ena izmed njegovih funkcij morala prevzeti povezovalno vlogo. Sprašujemo se, katera je za to nalogo najustreznejša? Logistična in finančna funkcija se razlikujeta od ostalih po tem, da nista usmerjeni na posamezne segmente podjetniškega procesa, temveč na podjetje kot celoto (grafični prikaz 3). Njun skupni cilj je izboljšanje pretoka materiala, energetskih in finančnih tokov znotraj podjetja ter med podjetjem in njegovim okoljem. (Ogorelc, 2004: 277). Zato sta obe primerni za povezovalno funkcijo.. _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 24.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko. Magistrsko delo. __________________________________________________________________________________________________________. NABAVA. PROIZVODNJA. PRODAJA. FINANČNA FUNKCIJA. FUNKCIJA POSLOVNE LOGISTIKE. Grafični prikaz 3: Poslovne funkcije v podjetju (Logožar, 2005; Ogorelc, 2004: 265) Glede na vse večji pomen logistike v sodobnem gospodarstvu postopno, toda nezadržno prevzema glavno povezovalno vlogo, ne samo znotraj podjetja, temveč v celotni oskrbni verigi. Logistično funkcijo najdemo v vsakem podjetju (ne glede na to, ali je njena organiziranost formalna ali neformalna) in je njen cilj vedno enak: pravo blago dostaviti v pravilni količini na pravo mesto, v dogovorjenem času, za pravega odjemalca, ob primernih stroških. V nelogističnih podjetjih jo obravnavamo kot poslovno funkcijo, ki upravlja fizične tokove stvari, informacij in energije. V logističnih podjetjih pa predstavlja njihovo osnovno dejavnost. Povezovalno vlogo logistike pa lahko uresničimo le, če priznavamo logistični funkciji v podjetjih enak pomen, kot ga imajo temeljne funkcije: nabava, proizvodnja, prodaja, marketing itd. (Logožar, 2005). LOGISTIKA KOT INSTRUMENT KONKURENČNE PREDNOSTI Podjetje lahko ustvari konkurenčno prednost na dva načina, in sicer, da izvaja aktivnosti z nižjimi stroški kot konkurenti ali pa bolje od njih (Ogorelc, 2004: 288). V obeh primerih ima logistika pomembno vlogo. O logistiki kot instrumentu racionalizacije poslovanja podjetij sem pisal v 4.2.1. točki. Tu želim nakazati nekatere logistične aktivnosti, ki prispevajo k ustvarjanju in ohranjanju konkurenčne prednosti podjetja z dodano vrednostjo izdelkov (storitev) in z razširitvijo ponudbe ter povečanjem kvalitete logističnih storitev. Vsak izdelek (storitev) dosega štiri osnovne vrste ekonomske vrednosti: uporabno, prostorsko, časovno in posedovalno. Uporabna vrednost se zagotavlja skozi proizvodni proces, posedovalna pa je posledica osnovnih trženjskih aktivnosti, povezanih s promocijo izdelkov oziroma storitev. Časovno in prostorsko vrednost zagotavlja logistika (v pravem času, na pravem mestu). Izdelku (storitvi) se dodaja vrednost na njegovi _______________________________________________________________________ Valter Bosotina: Logistika in oskrba. stran 25.