Libija - možnost nastanka novega žarišča terorizma : diplomsko delo

DIPLOMSKO DELO Libija – možnost nastanka novega žarišča terorizma. Oktober, 2011. Zlatko Laković Mentor: pred. mag. Marjan Miklavčič.

Zahvala mentorju Mentorju, magistru Marjanu Miklavčiču se zahvaljujem za vse koristne napotke in pomoč pri izdelavi diplomskega dela.. 2.

Povzetek .................................................................................................................................... 4 Abstract ..................................................................................................................................... 5 1 Uvod ....................................................................................................................................... 6 2 Predmet in cilji preučevanja .................................................................................................. 8 2.1 Opredelitev hipotez ......................................................................................................... 8 2.2 Uporabljene metode ....................................................................................................... 8 3 Kaj je terorizem .................................................................................................................... 10 3.1 Terorizem in vrste terorizma ......................................................................................... 10 3.2 Vzroki za nastanek terorizma ........................................................................................ 14 3.3 Značilnosti sodobnega terorizma .................................................................................. 16 3.4 Je Slovenija lahko tarča mednarodnega terorizma? ..................................................... 17 3.5 Zoperstavljanje terorizmu ............................................................................................. 18 4 Pregled družbenih sprememb v severni Afriki ..................................................................... 21 4.1. Libijska družbena ureditev............................................................................................ 21 5 Ozadje interesov mednarodne skupnosti in ZDA ................................................................. 23 5.1 Nacionalni interesi v luči energetske odvisnosti ........................................................... 23 5.2 Nafta kot nacionalni interes .......................................................................................... 23 6 Možne posledice intervencije NATA..................................................................................... 25 6.1 Zavezništvo z libijskimi uporniki .................................................................................... 25 6.2 Pomen zavezništva – nafta za zmagovalce ................................................................... 25 6.3 Možni poraženci v Libiji kot nov vir terorizma.............................................................. 27 7 Libija in slovenski nacionalni interesi ................................................................................... 29 7.1 Povojna obnova Libije in gospodarske možnosti za Slovenijo ...................................... 29 7.2 Pridobivanje poslov v Libiji – možnost za okrevanje dela slovenskega gospodarstva .. 30 8 Zaključek ............................................................................................................................... 31 8.1 Verifikacija hipotez ........................................................................................................ 31 8.2 Povzetek ugotovitev ...................................................................................................... 32 9 Literatura in viri .................................................................................................................... 35. 3.

Povzetek Po vrsti uporov diktatorskim oblastnikom v arabskih državah je prišlo tudi v Libiji do demonstracij proti diktatorju Gadafiju. Ta je skušal politične nasprotnike zatreti. z grobo silo. V primeru Libije so v dogajanje hitro. posegle druge države, zlasti ZDA in zahodno evropske demokracije. Vzroki za vojaški poseg, s katerim so sile Nata ob veliki podpori zahodno evropskih vlad podprle uporniške sile, so predvsem gospodarski. Evropske vlade so želele zaščititi dostop do libijske nafte. Zanimajo se tudi za gospodarsko sodelovanje pri povojni obnovi Libije. Tudi slovenska podjetja poslujejo v Libiji. Svetovna gospodarska kriza je poleg drugih oslabila tudi slovensko gospodarstvo. Zato so za slovenska podjetja posli v tej državi zelo pomembni, saj bi pomagali pri okrevanju domačega gospodarstva. Zaradi vedno večjega povpraševanja po energiji je za nas odločilnega pomena tudi oskrba z nafto. Tako slovenski gospodarski interesi predstavljajo le del skupnih, evropskih gospodarskih interesov v Libiji. Slovenska vlada ni sodelovala v vojaških posegih proti Gadafijevim silam, je pa upornike in civilno prebivalstvo podprla s humanitarno pomočjo in zdravili. Kot v vsaki državljanski vojni je tudi v primeru Libije pričakovati vojne in politične poražence. Med njimi se lahko pojavijo težnje po terorističnih akcijah, da bi se na ta način maščevali za izgubo političnih privilegijev in za žrtve med svojci. Vojaški poseg je namreč povzročil tudi številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Tako je pričakovati, da bodo poraženci v libijski vojni pomenili nov vir terorizma v svetu.. Ključne besede: terorizem, Libija, uporniki, nafta, gospodarski interesi.. 4.

Libiya – The New Source of Terorism Abstract The series of uprisings against dictatorial regimes in Arab countries were followed by demonstrations in Libya against the dictator Gaddafi, who tried to suppress political opposition by force. In Libya’s case, other countries quickly intervened, the USA and West European democracies in particular. The reasons for military intervention, in which NATO forces joined by West European governments supported insurgent forces, are above all economic. The European governments’ aim was to protect access to Libyan oil. They are also interested in economic cooperation in the post-war restoration of Libya. Slovene companies also do business in Libya. The world economic crisis has also weakened the Slovene economy, and therefore business in Libya is very important to Slovene companies, as it would help domestic economic recovery. Due to the increased demand for energy, oil supplies are also a decisive factor for us. Slovene economic interests are thus only part of common, European economic interests in Libya. The Slovene government has not taken part in the military intervention against Gaddafi’s forces; however, it offered humanitarian and medicinal aid to the rebels and civilian population. As in any civil war, in Libya’s case there will be both military and political defeat. Arising from these is the possibility of a terrorist threat motivated by revenge for the loss of political privileges and casualties among relatives. Military intervention has caused numerous casualties among the civilian population. It should therefore be expected that the defeated parties in the Libyan war will be a new source of international terrorism.. Key words: terrorism, Libya, rebels, oil, economic interests.. 5.

1 Uvod Terorizem kot oblika doseganja (zlasti) političnih ciljev je stara metoda delovanja proti nasprotniku. Glavni namen terorističnih dejanj/napadov je sejanje terorja in opozarjanje nasprotnika na dejstvo, da ne obvladuje situacije. Poleg teh značilnosti je za terorizem značilno še, da so cilji izbrani glede na njihov konkretni simbolični pomen. Žrtve dejanj te vrste so predvsem civilisti, ni pa izvzeto aktivno vojaško oziroma policijsko osebje. Terorizem je kompleksen družbeni pojav. Ker gre za doseganje političnih ciljev kadar so druga sredstva izčrpana, bo vedno obstajal določen segment populacije v neki državi, ki bo predstavljal zagovornike terorizma oziroma vir, iz katerega se črpajo storilci terorističnih dejanj. Zaradi zapletenosti pojmovanja terorizma obstaja mnogo definicij, ki ta družbeni pojav skušajo opredeliti. Dokaj splošna je naslednja teorija, ki ob splošnosti hkrati zajema bistvene elemente, na podlagi katerih se določeno dejanje/aktivnost lahko opredeli kot terorizem: »O terorizmu govorimo, če neka organizirana skupina z nezakonitimi nasilnimi dejanji ustrahuje širšo populacijo ali drugo praviloma večjo skupino za doseganje političnih sprememb v okolju« (Pavič, 2009). V obdobju zadnjih 20 let je terorizem stalnica ogrožanja varnosti, tako na individualni kot na državni ravni. Terorizem predstavlja enega od elementov mednarodnega. varnostnega. okolja.. Intenziven. tehnološki. razvoj. na. področjih telekomunikacij in transporta daje terorizmu nove možnosti in omogoča delovanje v globalnih razmerah. Tudi naša majhna Slovenija postaja vse bolj ranljiva za možne teroristične dejavnosti na našem ozemlju. Jedrska elektrarna Krško je zagotovo objekt takšne vrste, ki bi lahko predstavljal tarčo teroristične dejavnosti in zato Slovenci do terorizma ne moremo biti brezbrižni. V primeru terorizma gre za takšen tip dejavnosti, ki posega v osebno in nacionalno varnost.. 6.

Državni terorizem je vrsta terorizma, katerega nekatere države uporabljajo kot sredstvo za doseganje notranje političnih in zunanje političnih ciljev. Med te države je možno prištevati Libijo, ki je priznala odgovornost za bombni napad na ameriško letalo leta 1988. V napadu nad škotskim mestecem Lockerbie je takrat umrlo 290 ljudi. Aktualno politično dogajanje v Libiji ponovno oživlja uporabo državnega terorizma v tej državi. Na libijskih tleh se srečujejo tradicionalni arabski interesi in interesi sodobnih, tehnološko razvitih držav, katere imajo skupno točko:. veliko. željo. po. naftnem. bogastvu. Libije.. Lahko. zaradi. nasprotujočih/izključujočih se interesov Libija postane novo žarišče terorizma? Odgovor na to vprašanje bom iskal v svojem diplomskem delu.. 7.

2 Predmet in cilji preučevanja V svojem diplomskem delu nameravam preučiti pojem terorizma v povezavi z aktualnim družbeno političnim dogajanjem v Libiji. Osvetliti nameravam povezavo med geostrateškim položajem Libije, njenimi naravnimi bogastvi (nafta) ter interesi mednarodne skupnosti. V povezavi z interesi mednarodne skupnosti želim pregledati možne nacionalne interese Republike Slovenije in sicer oskrbo z nafto ter sodelovanje v večjih gradbenih investicijah, do katerih bo zagotovo prišlo po umiritvi trenutne politične situacije. Prav tako kot gospodarstva drugih članic mednarodne skupnosti, si bo zagotovo tudi Slovenija prizadevala pridobiti del poslov pri povojni obnovitvi Libije. V svojem diplomskem delu bom razmišljal o možnem porastu terorističnih groženj mednarodni skupnosti. Te grožnje bi lahko nastale (se povečale), v kolikor po prenehanju sovražnosti in ob vspostavitvi nove oblike oblasti določen del libijske populacije ne bo zadovoljen z nastalimi razmerami.. 2.1 Opredelitev hipotez Hipoteza 1: Aktualno politično dogajanje v Libiji se bo odražalo v porastu terorističnih groženj v svetovnem merilu. Hipoteza 2: Slovenski nacionalni interesi v Libiji so del interesov mednarodne skupnosti.. 2.2 Uporabljene metode Pri pisanju diplomskega dela bom uporabil metodo analize pisnih virov, s katero bom pojasnil osnovne pojme, razumevanje terorizma in njegovih možnih posledic, pregled družbenih sprememb v severni Afriki, katere so bistveno vplivale na družbeno politično dogajanje v Libiji ter ozadje interesov mednarodne skupnosti z ZDA na čelu. Podatke nameravam črpati 8.

iz strokovne literature domačih in tujih avtorjev, aktualnih člankov ter tudi iz. ustreznih internetnih virov. Velik del podatkov nameravam črpati iz. elektronskih medijev. Vedno večji delež slovenske populacije namreč spremlja dogajanje doma in po svetu – torej tudi libijsko vpršanje - preko elektronskih medijev.. 9.

3 Kaj je terorizem 3.1 Terorizem in vrste terorizma Ob omembi terorizma se je nujno dotakniti tudi pojmovanja varnosti. Terorizem je namreč v svoji osnovi uperjen proti varnosti posameznika in varnosti širše družbe. Neposredno posega v področje varnosti, s tem pa onemogoča predvidljivost dogajanja. Predvidljivost je nujni pogoj za zagotavljanje. občutka. varnosti,. za. normalno. delovanje. družbe. na. individualni in na širši kolektivni ravni. Varnost je kompleksno stanje, ki vsebuje vsa področja človekovega delovanja. V osnovi je sam človekov fizični obstoj povezan s potrebo po varnosti. Pojem varnosti je posredoval Grizold v svoji definiciji, ki se glasi: »Varnost je stanje, v katerem je uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave« (Grizold, 1992). Še širši pomen varnosti nam pojasnjuje Anžič: »Zavestno prizadevanje za vzpostavljanje stanja varnosti je civilizacijska in kulturna kategorija, ki zajema vse vidike varnosti, torej gospodarsko, socialno, kulturno, politično, pravno, ekološko, obrambno itd., se pravi tiste pojavne oblike družbenega življenja,. ki. se. štejejo. za. družbene. vrednote.. Oblike. družbene. organiziranosti zajemajo regionalno, nacionalno, mednarodno in svetovno varnost« (Anžič, 1997). Terorizem s svojo nepredvidljivostjo pojavnih oblik in možnimi razsežnostmi posledic ogroža nacionalno varnost držav. »Nacionalna varnost je danes politična in osebna dobrina, ki se v razvitih industrijskih državah uresničuje kot temeljna človekova pravica. Zanjo skrbi država ne samo s sprejemanjem ustrezne zakonodaje, npr. kazenske, ampak z angažiranjem celotne nacionalne varnostne strukture« (Grizold, 2001).. 10.

Mednarodni terorizem zadeva tako nacionalno varnost, kot znotraj le te tudi individualno varnost posameznika. To dejstvo lahko povežem s preprostim primerom iz vsakodnevnega življenja: mnogi Slovenci potujejo v tujino. Eni zaradi poslovnih vzrokov, drugi zaradi turizma. Svet postaja »globalna vas« in tako se lahko skupina slovenskih turistov naključno znajde na mestu, kjer bi bil izveden teroristični napad. Zaradi medsebojne prepletenosti in soodvisnosti se terorizem dotika hkrati prostora osebne in nacionalne varnosti. Neločljivost osebne varnosti posameznika in nacionalne varnosti je mogoče razbrati. v misli avtorja. Anžiča: »Posameznikova varnost je prepletena z nacionalno varnostjo, zato se prepletata tudi fenomena njune ogroženosti. Nacionalna varnost sicer res na eni strani zagotavlja varnost svojim državljanom ter odpravlja vire njihovega ogrožanja. Toda hkrati lahko preko svojih varnostnih organov tudi sama. postane. vir. ogrožanja. individualne. varnosti.. Prihajamo. do. svojevrstnega fenomena protislovij med nacionalno in individualno varnostjo, ki pa ga ni mogoče odpraviti. Ni namreč nujno, da država neposredno ogrozi varnost svojih državljanov. Lahko je tudi posredni vir njihovega ogrožanja. Seveda pa tudi nacionalna varnost ne more biti preprosta vsota seštevkov individualne varnosti« (Anžič, 1997). Slovar slovenskega knjižnega jezika pojasnjuje terorizem kot “uporabo velikega nasilja, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji. Uporablja se lahko ekspresivno in pomeni uporabo nasilja, nasilnega ravnanja, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati kot si želi” (SSKJ, 2002). Ob pregledu literature sem se srečal s toliko različnimi teorijami in pojasnjevanji pojma terorizem, kolikor obstaja različnih avtorjev, kateri so namenili pozornost temu družbenemu pojavu. “Pojem terorizem ni tako očiten kot je videti na prvi pogled. Beseda je zelo pogosto uporabljena, problem pa nastane pri njeni definiciji”… to “misel potrjuje tudi dejstvo, da 11.

večina avtorjev v svojih delih že uvodoma opozori na odsotnost univerzalne definicije terorizma, zato terorizem raje opisujejo kot opredeljujejo” (Purg,1997). Nekateri avtorji kot teroristično dejanje razumejo le tisto, ki je uperjeno izključno proti civilnemu prebivalstvu. Vsem razlagam terorizma je skupna ta, da gre za povzročanje strahu, za nasilje, ki se lahko pojavi v nepredvidenih oblikah na nepredvidenem kraju. Torej: različne oblike nasilja. povezane. z. namenom. doseganja. političnega. cilja. in. z. nepredvidljivostjo dogajanja. Glede na to najširšo razlago terorizma je mogoče kot obliko terorizma razumeti tudi aktualno dogajanje glede poštnih in bančnih ropov, ki so se v zadnjem letu zgodili v Sloveniji. Takšno dejanje, torej oboroženi rop pošte ali banke, seje negotovost in strah med uporabniki poštnih oziroma bančnih storitev. Dogajanje. je nepredvidljivo. Ob. predpostavki, da je vsaj del teh ropov posledica odzivov posameznikov na vse večji prepad med bogatimi in revnimi je mogoče sklepati, da gre v teh primerih za doseganje nekega političnega cilja in sicer bolj pravične delitve družbenega bogastva. V razmerah sodobne globalne družbe govorimo o mednarodnem terorizmu. “Mednarodni terorizem se v praksi kaže kot metoda in sredstvo političnega boja, kot metoda za izražanje in doseganje političnih ciljev. Mednarodni terorizem je vzrok in posledica hkrati – je vzrok za razreševanje političnih nasprotij in posledica tega razreševanja. Uporabljajo ga tako progresivne kot reakcionarne sile in je lahko obenem sredstvo razvoja in tudi njegovega zatiranja – kot tak pa je povezan z mnogimi kontradiktornostmi” (Purg, 1997). Mednarodni terorizem vsebuje grožnje z uporabo sile, izvrševanje dejanj fizičnega nasilja, ta dejanja presegajo meje ene države, izvajajo jih nedržavne organizacije, posamezniki ali skupine, ki lahko pripadajo specializiranim državnim institucijam ali pa so pod vplivom le teh (povzeto po Purg, 1997).. 12.

Purg jasno opredeljuje tudi vzroke, zaradi katerih ni lahko pridobiti univerzalne definicije pojma mednarodnega terorizma. » Pojem je povezan s politično naravo terorističnih dejanj in ker je mednarodna skupnost sestavljena iz subjektov, ki se medsebojno razlikujejo tako po ideoloških kot ekonomskih. opredelitvah.. Pomemben. konstitutivni. element. pojma. mednarodni terorizem je njegova političnost« (Purg, 1997). Prav tako, kot je zapleteno in kompleksno postavljanje definicije pojma terorizem, je težavno razmejevanje med vrstami terorizma.. Meje med. različnimi vrstami terorizma so lahko nejasne, zabrisane, lahko se medsebojno prepletajo. Med najbolj izstopajočimi je verski terorizem. Pripadniki te vrste terorizma težijo k uresničevanju zapovedanih božjih ciljev in doseganju radikalnih družbenih sprememb. To so lahko pripadniki velikih svetovnih verstev ali manjših, javnosti (skoraj) nepoznanih kultov. Njihov cilj je povzročiti čim večje število civilnih žrtev, zato verski terorizem pomeni eno najnevarnejših oblik terorizma. Predstavniki so znane teroristične skupine Al Kaida, palestinski Hamas in libanonski Hezbolah. Nacionalistični terorizem si za cilj zastavlja ločeno državo za svojo nacionalno skupino. Pripadniki se smatrajo za borce za svobodo. Ker si pripadniki te vrste terorizma prizadevajo za mednarodno priznanje in naklonjenost mednarodne skupnost zelo pazljivo izbirajo nasilna sredstva, s katerimi želijo doseči svoj cilj. Njihove žrtve so navadno v naprej opozorjene na nevarnost, izogibajo se večjemu številu človeških žrtev. Predstavniki te vrste terorizma so na primer baskovska ETA in irska IRA. Zaradi teme, ki sem jo izbral za svoje diplomsko delo se mi zdi posebej pomembna oblika terorizma tako imenovani državni terorizem. Njegove značilnosti so zajete v naslednjem opisu: »Nekatere države so to vrsto terorizma uporabljale kot orodje svoje zunanje ali notranje politike. Država, ki terorizem uporablja v zunanjepolitične namene, je na primer Iran, ki podpira libanonski Hezbolah. V preteklosti pa ga je uporabljala Libija, ki je priznala odgovornost za bombni napad na ameriško letalo nad škotskim Lockerbiejem leta 1988« (Pavič, 2009). 13.

Poleg naštetih vrst terorizma obstajajo še levičarski terorizem, desničarski terorizem,. terorizem. narodnoosvobodilnih. gibanj,. narkoterorizem,. anarhistični terorizem in internetni, računalniški oziroma cyber terorizem (povzeto po Pavič, 2001).. 3.2 Vzroki za nastanek terorizma Vzroki za terorizem so prav tako različni kot možnosti definiranja terorizma. Ena od opcij je stremljenje neke družbene skupine k doseganju osvoboditve izpod kolonializma ali osvoboditve neke nacionalne/etnične skupine. V teh primerih se borci za svobodo terorizma poslužujejo z namenom doseči neko obliko emancipacije, ki je lahko politične, verske, nacionalne ali ekonomske narave. Teroristi v takšnih primerih s terorističnimi dejanji izvajajo legitimni boj za doseganje svojih ciljev. V tem kontekstu razumem naslednjo misel avtorja Đorđevića. »Mednarodni terorizem je v tem smislu metoda in sredstvo političnega boja, ki se pojavlja tudi kot reakcija na nezmožnost zatiranih narodov, da se osvobodijo po mirni poti. Mednarodni terorizem se pojavlja kot sestavni del političnih bojev narodnoosvobodilnih gibanj in mestne gverile in je specifičen za vsako gibanje in vsak posamezni primer – odvisen je od družbenoekonomskih, kulturnih, zgodovinskih in drugih razmer« (Purg, 1997: 39 po Đorđević, 1978). Ta misel pojasni, zakaj Gruzijci teroristične napade npr. na podzemno železnico v Moskvi lahko razumejo kot opravičeno obliko svojega boja proti ruski okupaciji. Tako je mogoče isto teroristično dejanje z vidika napadene družbene skupine, žrtev in njihovih svojcev videti kot nedopustno dejanje terorista, iz zornega kota okupirane družbene skupine je isti napad upravičeno dejanje upornika. Zanimiva je tudi naslednja misel o terorizmu: »Terorizem lahko postane nekakšna polvojaška realnost 21. stoletja tudi kot posledica globalnega nasilja Zahoda. Zgolj dobičkonosno usmerjena globalizacija lahko samo poglablja revščino in ponižuje vse, ki niso Zahod« (Simoniti, 2001).. 14.

Nastanek izraelske države in delitev Palestine leta 1948 sta vnesli v sredozemski. prostor. aktiven. vir. terorizma.. Palestinska. osvobodilna. organizacija (PLO) je s terorističnimi aktivnostmi skušala – in še vedno skuša – doseči nacionalno, ekonomsko in socialno osvoboditev. V okviru tega konteksta se bo terorist smatral za osvoboditelja. Purg navaja zanimivo klasifikacijo možnih vzrokov terorizma. Vzroki se delijo na notranje in zunanje. Notranji vzroki terorizma so lahko posledica vladne represije, ekonomskega ropanja, političnega zatiranja, etničnega preganjanja ali razredne delitve. Zunanji vzroki so lahko posledica globalnih razlik med bogatimi in revnimi, ozemeljskih sporov, neučinkovit in permisiven mednarodni pravni sistem, odsotnost nadnacionalnih institucij in posledično anarhija ter kolonializem (povzeto po Purg, 1997: 43 po Stohl, 1990: 101). Simoniti poudarja pomen nepravične delitve dobrin, vse večji razkorak med bogatimi in revnimi. Revščino razume kot pomemben vzrok terorizma: »Razviti zahod je bogat in živi vedno bolje tudi zato, ker se bogastvo najbolje ustvarja v demokraciji. Bogati vladajo in imajo odločilen vpliv v večini demokratičnih držav, zaradi interesov še večjega bogastva pa imajo zmanjšan interes za agresivno politiko, saj lahko svoje »krivične« interese uresničijo brez vojne. Vojne v Afriki in na Balkanu so vojne med najbolj revnimi in zaostalimi državami. Od 6. milijard prebivalcev (leta 2000) jih polovica zasluži manj kot dolar dnevno. Na dolgi rok ima to lahko le negativne posledice, saj sploh ni težko videti in razumeti, kako živijo bogati. Vse revolucije v Evropi so se začele zaradi poprave globokih krivic, ki človeka pripeljejo do tega, da mu življenje v ne-varnosti in krivičnosti postane nevredno, zato se odloči za nasilje. Velika strukturna neskladnost sili k stalnemu preseljevanju iz revnih držav v bogate. V takem svetu se neizogibno razvijajo fundamentalizem in kultne skupine, ki igrajo na karto krivic, malodušja, maščevanja, sovraštva, verske gorečnosti in vseh oblik terorizma« (Simoniti, 2011). 15.

3.3 Značilnosti sodobnega terorizma Kot na vse drugo družbeno dogajanje tudi na terorizem vpliva razvoj sodobne tehnologije. Medijska pokritost dogodkov teroristom omogoča in zagotavlja odmevnost njihovih dejanj. »Odmevnost je cilj, za katerega si prizadeva vsaka teroristična organizacija. Tako vse pomembnejši postajajo tudi mediji. Teroristične organizacije poskušajo javno predstaviti razloge za svoj obstoj in delovanje ter tako doseči čim širšo javno podporo. Temu primerno so izbrane tudi metode in tarče. Z učinkovito uporabo medijev lahko teroristi vplivajo na javnost v taki meri, da se razpoloženje obrne proti vladi ali celo omogoči popuščanje njihovim zahtevam. Pri tem se je oblikovalo okolje, v katerem si mediji želijo pridobiti teroristična sporočila za nadaljnjo objavo« (Pavič, 2009). Poleg medijev k spremembam delovanja sodobnih terorističnih organizacij doprinesejo še razširjenost informacijske tehnologije, napredek v možnostih komuniciranja, zelo povečana gibljivost ljudi in lažje prehajanje meja (povzeto po Pavič, 2009). Za sodobni terorizem je značilna tudi uporaba tehnologij, ki omogočijo veliko število mrtvih in množično uničevanje. »Napad 11. septembra je po mojem mnenju dokončno ovrgel tezo strokovnjakov, da teroristi ne bi uporabili orožja za množično uničevanje« (Pavič, 2009). Najprimernejša orožja za terorizem so izdelki t.i. bioznanosti in cyber tehnologije. Današnjim bioorožjem, kakršna sta botulin in antraks, bo mogoče že jutri dodati nove biološke agente; npr viruse. Vprašanje je, ali lahko bioorožja pridejo v roke teroristov – posameznikov ali držav. Glede na pretekle izkušnje je to verjetno (povzeto po Simoniti, 2001). Ta ugotovitev postavlja v novo luč tudi možnost terorističnega napada v Sloveniji ali na objektih v drugi državi. Napad na npr. jedrski objekt v drugi državi bi lahko resno ogrozil varnost in zdravje prebivalcev Slovenije. 16.

Dejansko bi posegel v nacionalno in tudi individualno varnost slovenske populacije.. 3.4 Je Slovenija lahko tarča mednarodnega terorizma? Našteti je mogoče nekaj vzrokov, ki bi Slovenijo lahko postavili v vlogo potencialne tarče mednarodnega terorizma. Geostrateški položaj RS je zagotovo dejavnik ogrožanja. Lega v središču Evrope, na prelomu med nekdanjim. kapitalističnim. zahodom. in. socialističnim. vzhodom. kljub. gospodarsko političnim spremembam po razpadu nekdanje Sovjetske zveze še vedno pomeni mejo med tehnološko razvitim, bogatim svetom in tistim delom Evrope, ki gravitira k temu bogastvu in razvitosti. Preko Slovenije tako potekajo številne trgovske poti, tako legalne, kot ilegalne. Med slednje spada ilegalna trgovina z jedrskimi snovmi, ilegalna trgovina z orožjem, mamili in vse bolj tudi ilegalna trgovina z ljudmi za potrebe trgovanja z organi. Možni nasprotujoči si interesi akterjev tega nedovoljenega dogajanja bi potencialno lahko pripeljali do terorističnega napada na ozemlju Slovenije. Ne smemo pozabiti dejstva, da so tudi zaradi geostrateškega položaja Slovenije v Republiki Sloveniji že potekala pomembna srečanja svetovnih voditeljev. Takšna srečanja v prihodnosti niso izključena. Dogodek sam ali kateri izmed njegovih pomembnih udeležencev bi lahko predstavljal tarčo terorističnega napada. Jedrska elektrarna Krško tudi predstavlja potencialni cilj terorističnega napada. V vse bolj globalnem svetu lahko tudi Slovenija postane del bojišča/prizorišča. za. doseganje. ciljev. katere. izmed. že. obstoječih. terorističnih skupin. Vzrok za teroristični napad je lahko tudi naše članstvo v NATU in EU ter posledično sodelovanje v vojaških in drugih misijah na različnih kriznih žariščih. Kot možen vzrok terorističnih dejavnosti v Sloveniji so nekateri 17.

videli tudi namestitev zapornikov in razvpitega zapora Guantanamo na slovenskem ozemlju.. »Ogroženost Republike Slovenije od delovanja terorističnih organizacij in skupin je danes sorazmerno nizka, v prihodnje pa bo močno odvisna od političnega, gospodarskega in varnostnega delovanja Republike Slovenije v mednarodnem okolju« (Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS 2010, člen 4.2.1).. 3.5 Zoperstavljanje terorizmu Svet pozna dve poglavitni strategiji zoperstavljanja terorizmu. Evropske države so zavzele stališče, da gre v primeru terorizma za kaznivo dejanje. V skladu s to opredelitvijo se teroristična dejanja preganjajo/kaznujejo glede na obstoječo kazensko zakonodajo. Zlasti Združene države Amerike so razvile drugačen pristop in sicer tako imenovano »vojno proti terorizmu«. OZN je oblikovala naslednjo klasifikacijo možnosti za odpravljanje vzrokov nastajanja terorizma, ki je le ena izmed delitev strategij za odpravljanje vzrokov nastajanja terorizma. Delitev je naslednja: politične strategije, ki zajemajo reševanje sporov preko javnega dialoga, obravnavanje zahtev teroristov, spremembo državne politike, delno ali popolno pomilostitev pripadnikov teroristične skupine, diplomatske pritiske na države, katere podpirajo terorizem, pritegnitev teroristov k sodelovanju pri političnih odločitvah s pogojem, da odložijo orožje ter prepoved vključevanja v teroristične. organizacije.. Socialno-ekonomske. strategije. vsebujejo. reševanje socialno-ekonomskih zahtev terorističnih skupin, zmanjševanje revščine,. odpravljanje. financiranje. diskriminacije,. terorističnih. skupin.. preprečevanje. Psihološke,. aktivnosti. za. komunikacijske. in. izobraževalne strategije so lahko poskus zagotavljanja ustreznih vrednot, kot so spoštovanje življenja in drugih človekovih pravic, uporaba medijev in izvajanje javne kampanje za preprečevanje terorizma. Obstajajo še vojaške 18.

in policijske strategije, strategije z uporabo varnostnih in obveščevalnih služb, pravne in pravosodne strategije (povzeto po Čaleta, 2010). Strategije zoperstavljanja terorizmu se lahko delijo glede na nosilce (subjekte) terorizma. To so lahko države, ki podpirajo terorizem; države, ki terorizem izvajajo preko svojih agentov ali državnih organov ter individualni nedržavni storilci. »Ukrepi proti državam, ki terorizem izvajajo prek svojih agentov ali državnih organov, vsebujejo aktivnosti na podlagi pravnih instrumentov mednarodnega prava, politične, diplomatske, ekonomske in druge sankcije, mednarodne vojaške akcije in podporo tem akcijam« (Čaleta, 2010). V specializiranih agencijah je bilo doslej sprejetih dvanajst mednarodnih protiterorističnih. konvencij. in. protokolov.. Ti. dokumenti. določajo. mednarodne obveznosti držav članic. Odkar je Slovenija polnopravna članica EU in OZN so ti dokumenti obvezujoči tudi zanjo. Takšni dokumenti so npr. Konvencija o zatiranju nezakonite ugrabitve letal, Konvencija o zatiranju nezakonitih. dejanj. zoper. varnost. civilnega. letalstva,. Konvencija. o. preprečevanju in kaznovanju kaznivih dejanj zoper osebe pod mednarodno zaščito, Mednarodna konvencija proti jemanju talcev in drugi mednarodni dokumenti.. Med dokumenti RS, ki obravnavajo zoperstavljanje terorizmu, bi na prvem mestu omenil Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti. V členu 5.3.1 govori neposredno o odzivanju RS na področju boja proti terorizmu: »Republika. Slovenija. bo. tudi. v. prihodnje. zagovarjala. popolno. nesprejemljivost terorizma kot oblike razreševanja konfliktov in načina uresničevanja interesov. Pri tem se bo v mednarodni skupnosti dosledno zavzemala za spoštovanje vrednot, kot so demokracija, človekove pravice in temeljne svoboščine, človeška varnost in vladavina prava, ker je to dolgoročno najučinkovitejši ukrep v boju proti tej nadnacionalni grožnji. Pri oblikovanju politike in sprejemanju protiterorističnih ukrepov bo dosledno 19.

spoštovala določila mednarodnega prava, zlasti prava človekovih pravic, prava beguncev in humanitarnega prava.. Odzivanje Republike Slovenije na področju boja proti terorizmu bo tudi v prihodnje temeljilo na integriranem nacionalnem in mednarodnem resornem sodelovanju. Republika Slovenija bo zagotavljala dosledno implementacijo pravnih instrumentov in strategij, sprejetih v okviru Organizacije združenih narodov, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij ter v okviru bilateralnega. sodelovanja,. še. posebej. na. področju. omejevalnih. in. preprečevalnih ukrepov ter pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, povezanih s terorizmom. Z lastnimi omejevalnimi ukrepi bo po potrebi dodatno zaščitila svoje nacionalne interese.. Zaradi učinkovitejšega proaktivnega zoperstavljanja terorizmu bo Republika Slovenija sprejela nacionalni program zaščite pred terorizmom in nacionalni akcijski načrt za učinkovito zoperstavljanje tej nadnacionalni varnostni grožnji« (Resolucija 2010, člen 5.3.1).. 20.

4 Pregled družbenih sprememb v severni Afriki 4.1. Libijska družbena ureditev. Libija je obmorska država v Severni Afriki. Na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu na Alžirijo in Tunizijo. Glavno mesto je Tripoli. V obdobju antične Grčije je bilo zemljepisno ime »Libija« uporabljano v širšem pomenu in je obsegalo vso Severno Afriko, zahodno od Egipta. Tradicionalno se država deli na tri pokrajine: Tripolitanijo, Fezan in Cirenajko. Ta pokrajina, ki leži na severovzhodu, ob Sredozemskem morju, je skozi zgodovino pripadala več državam. Bila je grška kolonija, pozneje del Rimskega imperija, Osmanskega cesarstva; po letu 1912 je postala italijanska kolonija. Na tem ozemlju so med drugo svetovno vojno potekale nekatere pomembne bitke med Nemci in zavezniki. Cirenajka je leta 1951 postala sestavni del Libije. Ta del države je najbolj bogat z zgodovinskimi najdbami, ruševinami in arheološkimi ostanki preteklih obdobij, zlasti antičnega grškega ter rimskega obdobja. Zato je bil do izbruha državljanske vojne najbolj zanimiv za tuje turiste. Velik del južne Libije zavzema puščava Sahara (povzeto po http://wikipedia.org,). Libija je država, ki se v arabskem svetu ne uvršča med revne. Libijski BDP je bil do izbruha upora proti polkovniku Gadafiju tri krat večji kot v sosednjih arabskih državah. Libija ves čas od tako imenovane »zelene revolucije« leta 1969, ko je prišel na oblast z vojaškim udarom, živi v samosvojem političnem in družbenem sistemu. Ta ni ne komunističen in ne kapitalističen. Libijski politični, gospodarski in družbeni sistem je začrtal revolucionarni voditelj Muamar Al Gadafi in sicer v »zeleni knjigi«. Libija je bila politično urejena kot »ljudska demokracija«. Ljudski kongres je štel 760 članov. Ti so bili izvoljeni na 21.

ljudskih konferencah. Glavni ljudski komite predstavlja vlado. Ima 20 sekretarjev za različna področja in glavnega sekretarja. Gadafi je bil po funkciji »revolucionarni vodja države«, ki ga je volil ljudski kongres. Povedati je potrebno, da so vsa pomembna politična in gospodarska mesta v vladi zasedali člani Gadafijeve družine, drugi sorodniki oziroma podporniki njegove oblike vladanja. Polkovnik Gadafi je za državljane Libije relativno dobro poskrbel. Tako je na primer vsak novo rojeni Libijec ob rojstvu prejel dolarsko glavnico, ki mu je pozneje omogočala izobraževanje. V primerjavi z sosednimi arabskimi državami je življenjski standard Libijcev višji, država je poskrbela za vse osnovne dobrobiti, kot so izobraževanje, zdravstvena oskrba in zaposlitvene možnosti. Položaj žensk v libijskih mestih je bil neprimerno boljši, kot to velja za sosednje arabske države. Ni se jim bilo treba. podvreči. strogemu. islamskemu. kodeksu. oblačenja. ter. nositi. naglavnega pokrivala. Tudi transport je bil do nedavnega zelo poceni, saj je bilo gorivo šele v zadnjih letih pred izbruhom upora le simbolično plačljivo. Ob velikih količinah nafte, s katero razpolaga Libija, to ni presenetljivo. Vzrok za spremembe v arabskem svetu je ugašanje ameriške gospodarske moči. Težnje k političnim in gospodarskim spremembam v Libiji so del širitve in poglobitve revolucije v arabskem svetu. Te revolucije bodo doprinesle k velikim spremembam v globalni ureditvi sveta.. 22.

5 Ozadje interesov mednarodne skupnosti in ZDA 5.1 Nacionalni interesi v luči energetske odvisnosti Libija je energetsko zelo bogata. Predstavlja energetsko bazo, ki se nahaja pred samimi vrati Evrope. Libijski konflikti z energetsko vse bolj lačnim zahodom so se pričeli leta 1969, po Gadafijevem prihodu na oblast. Takrat je namreč izvedel nacionalizacijo naftnih vrtin, ki so bile dotlej v lasti zahodnih družb. Nato je 1970 ukinil še ameriške in britanske vojaške baze. V nadaljevanju je Gadafi skupaj s svojo mrežo sorodnikov gospodaril z nafto po svoji presoji. Glede na naraščajočo potrošnjo nafte v svetu (gospodarski vzpon Kitajske, Indije in Brazilije zahteva vse večji delež svetovne nafte) je razumeti nacionalne interese evropskih držav. Ti postajajo vse bolj vezani na zagotavljanje energije, oziroma zahtevajo ustrezen dostop do naftnih virov.. 5.2 Nafta kot nacionalni interes Libija črpa eno najbolj kvalitetnih vrst nafte, z nizko vsebnostjo žvepla in nečistoč. Takšna nafta je še posebej primerna za izdelavo bencina. Pred izbruhom nemirov je bila 12 največja proizvajalka nafte na svetu. V državljanski vojni so bila poškodovana predvsem črpališča in naftovodi na območju bazena Sirte in na zahodu države, zato je proizvodnja libijske nafte zelo upadla. Za resnični ponovni zagon gospodarstva bo tranzicijska vlada morala najprej usposobiti naftno industrijo (povzeto po www.delo.si ). Da je nafta na prvem mestu med nacionalnimi interesi Libijcev, kaže tudi opredelitev zčasne libijske vlade. Podatek o tem je mogoče črpati iz pogovorov predstavnikov te vlade s predstavniki vlad zahodno evropskih demokracij. Na mednarodni konferenci oLibiji, ki je konec marca 2011 potekala v Londonu, se je zbralo več kot 40 predstavnikov držav in voditeljev mednarodnih organizacij. Namen srečanja je bil potrditi enotnost 23.

mednarodne skupnosti glede libijskega vprašanja. Libijska opozicija ni bila uradna udeleženka srečanja. Na tej konferenci je Nacionalni tranzicijski svet obljubil, da si bo po padcu Gadafija prizadeval za sodobno, svobodno in enotno državo. Prihodke od prodaje nafte bodo razdelili med vse Libijce. Napisati želijo osnutek ustave, ki bo dovoljevala ustanovitev političnih strank in sindikatov. Vsakemu državljanu želijo zagotoviti pravico do udeležbe na svobodnih in poštenih parlamentarnih ter predsedniških volitvah (povzeto po www. rtvslo.si ).. 24.

6 Možne posledice intervencije NATA 6.1 Zavezništvo z libijskimi uporniki V Libiji so uporniki vse bližje svojemu cilju. Z izdatno vojaško pomočjo jim pri tem pomaga predvsem Nato. Francija in Velika Britanija sta med evropskimi zaveznicami prevzeli ključno vlogo v Natovih zračnih operacijah nad Libijo. Pri sprejemanju odločitev o pomoči upornikom so evropske vlade tvegale. Ob predpostavki, da bo Gadafi izgubil svojo bitko z uporniki so stavile na zavezništvo z le temi. Seveda pa je težko napovedati, kakšen bo končni politični razplet dogajanja. Gadafijeva politika trde roke je desetletja obvladovala med seboj sprta plemena. Morda prav zaradi v naprej težko predvidljivega razpleta vojaško političnega dogajanja slovenska vlada ni pohitela s priznanjem upornikov in tranzicijske vlade. Svojo težo ima gotovo tudi nekdaj prijateljski odnos slovenske vlade z polkovnikom Gadafijem. Podoben odnos do nekdanjega diktatorja so imele številne evropske vlade oziroma njihovi predstavniki. Zato Sloveniji tukaj ne gre posebej očitati prijateljskih zvez z nekdanjo libijsko oblastjo. Gre namreč za pomembno tržišče, pomemben dostop do nafte in pomembne interese evropskih gospodarstev.. 6.2 Pomen zavezništva – nafta za zmagovalce Po več kot polletni državljanski vojni kaže, da bodo zmagali uporniki proti Gadafijevemu sistemu. Ti so že vzpostavili tranzicijsko vlado, ki jo priznava vedno večje število evropskih in drugih držav.. Vse te države se že. vključujejo v bitko za gospodarsko obnovo Libije. Uporniki sedaj opozarjajo tiste. države, ki jih ne podpirajo, da bi po prevzemu oblasti s strani. upornikov lahko izgubile možnosti za gospodarsko sodelovanje.. 25.

Dr. Anton Bebler je v svojem intervjuju za TV Slovenija (oddaja Odmevi, 31.8.2011) povedal, da je francoski predsednik Sarcozy dal pobudo, da bi Nato pričel z vojaškim posegom v Libiji, z namenom, da bi zaščitili civilno prebivalstvo. Ta intenzivna prizadevanja Francije za vojaški poseg so temeljila na interesu, da bi si Francija po spremembi oblasti v Libiji zagotovila bližino nafte in varen dostop do nahajališč zemeljskega plina v sev. Afriki, zlasti v Alžiru. Zaradi tega je Francija izrazila podporo libijskim upornikom in nastajajoči tranzicijski vladi. Ob tujem vojaškem posegu v Libiji je težko verjeti, da gre izključno za interese demokracije, oziroma za nesebično politično in vojaško pomoč Libijcem pri obračunu z dolgoletnim diktatorjem. V ospredju so gospodarski. interesi. Gadafi je postajal za. zahodne vlade nepredvidljiv. Niso več mogli računati na njegovo podporo njihovim gospodarskim interesom, oziroma interesom po nafti. Tako je mogoče lažje razumeti, zakaj se je francija v primeru libijske krize odzvala tako hitro in se potrudila prihiteti na pomoč upornikom. Eksperti so hitro ukrepanje. francoskega. predsednika. Sarkozyja. povezali. z. jasnimi. gospodarskimi interesi. Še pred izbruhom nemirov v Libiji je Francija z Gadafijem podpisala pomembne gospodarske sporazume. Kmalu se je pokazalo, da dobički francoskih naftnih družb v Libiji ne bi bili takšni, kot so jih predvidevale že podpisane pogodbe. Seveda ni šlo le za posle z nafto. Gadafi je kljub s Francijo podpisanim pogodbam o nakupu letal pričel le ta naročati v Rusiji. Podobne izkušnje z Gadafijem so imele še druge evropske vlade, tudi Rusija. (povzeto po www.delo.si, ). Strokovnjaki ocenjujejo, da bi naj za vojaško posredovanje v Libiji ZDA porabile okoli 40 milijonov mesečno. Doslej je vojaško posredovanje v Libiji samo ZDA stalo okoli 550 milijonov dolarjev (povzeto po www.rtvslo.si, ). Tukaj je potrebno omeniti tudi gospodarske interese upornikov. Gadafi si je desetletja prisvajal libijska naravna bogastva – nafto – in s temi bogastvi razpolagal po svoji presoji. Ob izdatni pomoči zaveznikov so uporniki dobili dve možnosti. Vzpostavitev demokratične oblasti in možen nadzor ter razpolaganje z nafto. 26.

Slovenija je priznala uporniško libijsko vlado kot 29 država. Ko bodo stekli konkretni dogovori za povojno obnovo Libije ter za možnost dobave nafte, bodo pri zmagovalcih imele prednost tiste države, ki so Libiji nudile vojaško podporo v bojih priti Gadafiju in njegovim privržencem. Slovenija se ni udeležila te vojaške podpore, je pa aktivno sodelovala z dostavo humanitarne pomoči in zdravil. Uporniki bodo potrebovali veliko pomoči tudi pri vzpostavitvi oblasti. Da bi se čim bolj izognili kaotičnim razmeram, ki se utegnejo nadaljevati še po dokončnem padcu Gadafija in njegovih sil, je EU sprostila velik del zamrznjenih libijskih finančnih. sredstev. Ta denar bi naj bil namenjen. plačam uradnikov. Državni uradniki in uslužbenci – mednje sodi večina delovno aktivnega prebivalstva, ker je bilo pod Gadafijem skoraj vse gospodarstvo državno – že mesece dolgo niso prejeli plač. Sredstva bodo potrebna tudi za usposobitev infrastrukture ter za naložbe v ponovni zagon gospodarstva (povzeto po www.delo.si/gospodarstvo, ).. 6.3 Možni poraženci v Libiji kot nov vir terorizma Dr. Anton Bebler je v svojem intervjuju za TV Slovenija (oddaja Odmevi, 31.8.2011) spomnil, da je Nato v Libiji opravil vojaški poseg. Kljub dejstvu, da je bil ta vojaški poseg primarno namenjen zaščiti civilnega prebivalstva, so bile žrtve tudi med civilnim prebivalstvom. V teh napadih Nata je bil uničen tudi večji del infrastrukture. Zato obstaja nek odstotek libijskega prebivalstva, ki je lahko bil do teh Natovih zračnih napadov naklonjen upornikom, torej nasprotnikom Gadafijevih sil. Ker pa so v napadih izgubili člane družine ali druge svojce je pričakovati, da se je ta del populacije obrnil proti silam, ki so podpirale upornike. Znotraj tega dela prebivalstva bi se lahko pojavili podporniki terorističnih akcij, ki bi delovali kot nov vir terorizma.. 27.

Prav tako je pričakovati, da se bo manjši del poraženih Gadafijevih sil sčasoma prebil v druge države, lahko tudi v države Evropske unije. Ti poraženci bodo zagotovo predstavljali možni vir terorizma in novo teroristično grožnjo ZDA, Natu in državam zaveznicam, torej tudi Sloveniji.. 28.

7 Libija in slovenski nacionalni interesi 7.1 Povojna obnova Libije in gospodarske možnosti za Slovenijo Za vse države, ki podpirajo tranzicijsko vlado v Libiji je zelo aktualno vprašanje, kdaj se bo Libija vrnila na svetovni gospodarski zemljevid sveta. Eksperti menijo, da je zato lahko potrebnih nekaj let. Primera islamske revolucije v Iranu (1979) in vojne v Iraku (2003) kažeta, da je dejansko potrebnih nekaj let, da se proizvodnja nafte povrne na raven, kakršna je bila pred izbruhi nasilja. Slovenska podjetja (Hidromontaža, Krka, Lek, Adria...) so v Libiji pustila kar nekaj nedokončanih poslov. Predstavniki slovenske vlade se bodo zato trudili, da bi pri tranzicijski vladi dosegli dogovore za čim prejšnje dokončanje teh slovenskih poslov v Libiji. Zunanje ministrstvo pripravlja v sodelovanju z zainteresiranimi podjetji nabor interesov teh podjetij. Te storitve bo Libija potrebovala, saj nima svojih strokovnih kadrov, ki bi lahko dokončali nedokončane objekte, infrastrukturo v izgradnji in druge posle, ki jih slovenska podjetja že izvajajo v tej državi. Med državljansko vojno je Libijo zapustilo približno 900.000 tujih delavcev. Med njimi so bili tudi nekateri slovenski delavci in predstavniki slovenskih podjetij. Pričakovati je, da bo tranzicijska vlada te tuje strokovnjake in delavce hitro poklicala nazaj in jih aktivno vključila v povojno obnovo države.. 29.

7.2 Pridobivanje poslov v Libiji – možnost za okrevanje dela slovenskega gospodarstva ? V svojem intervjuju za TV Slovenija 1, oddaja Odmevi, 22.8.2011 je Jože Gričnik, direktor podjetja EM Hidromontaža Libija povedal, da ima njegovo podjetje namen sodelovati v povojni obnovi Libije. Tam imajo nedokončane posle in manjše število delavcev, ki je na objektih ostalo tudi v času spopadov. Ti objekti so na področju, ki ni neposredno ogroženo. Z uporniki se še ne pogovarjajo, sodelujejo pa z ljudmi v gospodarstvu. Ti upajo, da bodo ostali na svojih delovnih mestih, saj so sposobni obdržati oskrbo z elektriko, vodo in drugimi, za življenje potrebnimi storitvami. »Če ne bo preveč vmešavanja politike in preveč rivalstva med klani, potem bo to vsekakor mehak prehod in se na gospodarstvu ne bo preveč poznalo«, je povedal gospod Gričnik. Že v času trajanja spopadov je podjetje pošiljalo Libijcem humanitarno pomoč in zdravila. Po koncu vojne nameravajo poslati večjo pošiljko osnovnih živil, ki bi jih prebivalcem ponudili po ugodnih cenah. Tudi s takšno obliko pomoči si skušajo zagotoviti povratek in nadaljevanje poslovanja z Libijo. Slovenska podjetja v Libijo večinoma izvažajo električne generatorske agregate,. merilnike. porabe. plinov,. kite,. smolne. omete,. polnika,. konstrukcije in pipe ter ventile. Iz Libije pa Slovenija uvaža predvsem nafto (povzeto po www.24ur.com po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije, ).. 30.

8 Zaključek 8.1 Verifikacija hipotez Prva hipoteza se je glasila: aktualno politično dogajanje v Libiji se bo odražalo v porastu terorističnih groženj v svetovnem merilu. Glede na libijsko polpreteklo zgodovino in dosedanji razplet vojaško političnega dogajanja v tej državi, je mogoče upravičeno sklepati, da bo del populacije nezadovoljen z razpletom v državljanski vojni. Zaradi aktivnega sodelovanja Nata in zahodno evropskih vlad v vojaških akcijah za podporo upornikom in nastajajoči tranzicijski vladi bodo potencialne tarče terorističnih napadov cilji v ZDA in državah zahodne Evrope. Med vojaškimi operacijami, namenjenimi zaščiti civilnega prebivalstva so bile številne žrtve tudi med civilisti; uničene je bilo veliko infrastrukture. Pri prizadetih posameznikih, družinah ali določenih libijskih plemenih bi te žrtve lahko povzročile željo po maščevanju in lahko vodijo do novih terorističnih dejanj v svetu. Hipoteza se potrdi. Druga hipoteza se je glasila: Slovenski nacionalni interesi v Libiji so del interesov mednarodne skupnosti. Tudi ta hipoteza se potrdi. Do intenzivne vojaške pomoči upornikom ter humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu je prišlo v tako kratkem času predvsem zato, da bi zahodne vlade utrdile svoj gospodarski položaj in možnosti zagotavljanja poslov pri povojni obnovi Libije. Slovenija ima pri tem enake interese kot druge države, članice Nata ter Evropske unije: zagotoviti dostop do libijske nafte in svojo udeležbo pri povojni obnovi. Zato že med državljansko vojno številna slovenska podjetja pošiljajo v prizadete kraje humanitarno pomoč in navezujejo stike z libijskimi gospodarstveniki, da bi po zaključku vojaških operacij čim prej nadaljevali prekinjene posle ter se lahko dogovorili še za nove oblike gospodarskega sodelovanja.. 31.

8.2 Povzetek ugotovitev V Libiji je izbruhnila državljanska vojna, v kateri se prej zatirani del prebivalstva skuša dokopati do politične moči in tudi do udeležbe pri delitvi narodnega bogastva – nafte. Gadafijev režim je posloval z več evropskimi in drugimi državami. Ker pa vedenje libijskega diktatorja za državnike in vlade drugih držav ni bilo več predvidljivo, so se odločili podpreti upornike in novo nastajajočo tranzicijsko vlado. Zahodno evropske države imajo velike gospodarske interese v Libiji. Nafta je prvi in najbolj pomemben vzrok, zaradi katerega so se zlasti francoske in angleške oblasti aktivno vključile v Natov vojaški poseg v Libiji. Slovenija kot članica Nata v vojaškem posegu ni sodelovala. Upornikom nudimo humanitarno pomoč in zdravila. Ta oblika pomoči se še nadaljuje, tudi s strani slovenskih podjetij, ki si prizadevajo za ohranjanje oziroma pridobitev novih poslov v Libiji. Povojna obnova države bo pomenila možnost za gospodarsko sodelovanje za države, ki so podprle upornike. Od gospodarske krize prizadeta zahodno evropska gospodarstva si zato intenzivno prizadevajo za pridobitev teh poslov. Del teh prizadevanj so tudi slovenska prizadevanja za udeležbo pri povojni obnovi Libije. Minister za zunanje zadeve, Samuel Žbogar, je 3. junija gostil predstavnika libijskega Nacionalnega tranzicijskega sveta. Gospod Shalgham, ki je nekdanji libijski veleposlanik pri OZN, trenutno pa koordinator zunanje političnih aktivnosti Nacionalnega tranzicijskega sveta, je predstavil pretekli in trenutni razvoj konfliktov v Libiji. Predstavil je tudi načrt libijske politične tranzicije, ki ga je pripravil Nacionalni tranzicijski svet. Minister Žbogar je sogovorniku povedal, da je Republika Slovenija zainteresirana za razvijanje političnega dialoga z Nacionalnim tranzicijskim svetom. Predstavil je že izvedene in prihodnje humanitarne aktivnosti Republike Slovenije v Libiji. Republika Slovenija bo preučila možnosti za pomoč Libiji v njenem tranzicijskem obdobju. Čeprav so sile Nata z vojaškim posegom posredovale z namenom, da bi zaščitile civilno prebivalstvo, je bilo veliko žrtev tudi med civilnim prebivalstvom. Uničene je bilo veliko infrastrukture. Tisti del libijske 32.

populacije – zlasti Gadafiju zvesti privrženci in plemena – ki bo po koncu vojne izgubil politične in druge privilegije, lahko predstavlja zaradi svojega nezadovoljstva in želje po maščevanju nov vir za teroristične grožnje v svetu. Vlada Republike Slovenije je 20.7.2011 sprejela sklep, s katerim Republika Slovenija priznava Nacionalni tranzicijski svet kot legitimnega predstavnika libijskega ljudstva do vzpostavitve začasne vlade v post-Gadafijevi Libiji. Sklep o slovenskem priznanju Nacionalnega tranzicijskega sveta je sogovornikom v Libiji prenesla državna sekretarka Ministrstva za zunanje zadeve. Gospa Benčina je v Bengaziju splošni bolnišnici predala humanitarno pomoč Republike Slovenije v obliki zdravil in sanitetnega materiala. Slovenija si želi nadaljnji razvoj političnega dialoga in krepitev bilateralnih stikov z Nacionalnim tranzicijskim svetom. S priznanjem legitimnosti Nacionalnega tranzicijskega sveta tudi Republika Slovenija prispeva k stopnjevanju mednarodnega političnega pritiska na polkovnika Gadafija, da bi nemudoma odstopil in omogočil začetek izgradnje nove in demokratične Libije (povzeto po www. humanitarni center ). Po dobrega pol leta državljanske vojne v Libiji se upornikom vse bolj približuje zmaga nad silami nekdanjega diktatorja. Zahodno evropski ter drugi svetovni voditelji, ki so zaradi gospodarskih interesov prej obiskovali Gadafija v njegovem puščavskem šotoru, sedaj zaradi istih gospodarskih interesov sprejemajo kot legalne sogovornike predstavnike Nacionalnega tranzicijskega sveta. Večina evropskih gospodarstev tone v posledice hude gospodarske krize. Slovenija se ubada še z resno domačo politično krizo. Novice o napredovanju libijskih upornikov in njihovi vse bližji zmagi se umikajo domačim aktualnim političnim novicam. Uradna politika vse večjega števila držav se vse bolj ukvarja sama s seboj. Med tem pa zdrava gospodarska jedra, uspešna slovenska podjetja kot so Hidromontaža, Krka, Lek, Adria... ohranjajo oziroma navezujejo nove poslovne stike s predstavniki začasne libijske vlade. V senci vsega tega dogajanja so na libijski strani tudi poraženci, ki iščejo načine za svojo rešitev in za 33.

maščevanje. Med temi poraženci gre iskati potencialno novo žarišče terorizma v svetu.. 34.

9 Literatura in viri Bodansky, Y. (2002). Mož, ki je napovedal vojno Ameriki in korenine islamskega terorizma, Ljubljana: Orbis. Čaleta, D. (2010). Oborožene sile in terorizem v luči konfliktov 21. stoletja, Ljubljana: ICS. Fossati, M. (2005). Terorizem in teroristi, Ljubljana: Založba Sophia. Pavič, L. (2009). Terorizem smo ljudje, Radovljica: Didakta d.o.o. Purg, A. (1997). Boj proti mednarodnemu terorizmu, Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola. Grizold,A., Luard,E., Simoniti,I., (2001). Človek, država in vojna, Ljubljana: FDV. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS 2010. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2002), Ljubljana: DZS http://krn2.sodisce.si/bin/gate.exe?f=doc&state=p37g5.3.6 . Pridobljeno 14.4.2011. http://krn2.sodisce.si/bin/gate.exe?f=doc&state=p37g5.6.2 . Pridobljeno 12.4.2011. http://krn2.sodisce.si/bin/gate.exe?f=doc&state=p37g5.3.42 . Pridobljeno 14.4.2011. http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/posredovanje-v-afriki . Pridobljeno 29.8.2011. http://www.delo.si/arhiv/tiskano/16.04.2011/ . Pridobljeno 16.4.2011. http://www.rtvslo.si/index.php?e_mod=news&op=print&id=256464 . Pridobljeno 23.8.2011. 35.

http://www.rtvslo.si/index.php?e_mod=news&op=print&id=256265. Pridobljeno 24.4.2011. http://www.rtvslo.si/index.php?e_mod=news&op=print&id=256209. Pridobljeno 29.8.2011. http://www.razgledi.net/2011/04/05/ali-zahod-v-primeru-libije . Pridobljeno 4.5.2011. http://slovanstvo.si/index.php/2011/03/24/kaj-je narobe-z-libijo. Pridobljeno 24.3.2011. http://www.rsi.si/svet/libija-in-zda-skusajo-zaceliti-stare-rane . Pridobljeno 28.9.2011. http://www.rsi.si/svet/libija-odplacala-vso-odskodnino/93808 . Pridobljeno 29.8.2011. http://slovanstvo.si/index.php/2011/03/16/polkovnik-se-bori-sam . Pridobljeno 23.3.2011. http://www.vest.si/2011/03/23/necenzurirana Libija . Pridobljeno 23.3.2011. http://sl.wikipedia.org/wiki/Libija. Pridobljeno 19.8.2011. http://www.humanitarni-center.si/novice-in-dogodki . Pridobljeno 29.8.2011. http//:www.delo.si/novice/svet/libija-nafta-ze-kaj-pa-vse-drugo.html . Pridobljeno 23.8.2011. http//:www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/libija...Pridobljeno 29.8.2011. http//:24ur.com/bin/article. Pridobljeno 23.8.2011. Intervju Jožeta Gričnika, EM Hidromontaža Libija. TV Slo, oddaja Odmevi, 22.8.2011 Intervju dr. Antona Beblerja, TV Slo, oddaja Odmevi, 31.8.2011. 36.